Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (3.601-3.625)



  1.      vzhájanje 2 -a s (ā) glagolnik od vzhajati2: vzhajanje testa
  2.      vzhájati 1 -am nedov. () 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce ∙ ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska
  3.      vzhájati 2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo ● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli vzhájan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo
  4.      vzhíčen  -a -o prid. () knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzhíčeno prisl.: vzhičeno govoriti
  5.      vzhíčenje  -a s () knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem
  6.      vzhíčenost  -i ž () knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo
  7.      vzhít  -a m () zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga
  8.      vzhitéti  -ím dov., vzhítel (ẹ́ í) knjiž. pohiteti: vzhiteti k materi
  9.      vzhòd  vzhóda m ( ọ̄) 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod-zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje 3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda s področja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerikeekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod področje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod področje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod področje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve
  10.      vzhóden  -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republikapubl. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstralijiastr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje
  11.      vzhodíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju: vzhodišče in zahodišče
  12.      vzhódnik  -a m (ọ̑) 1. vzhodni veter: piha vzhodnik; hladen vzhodnik 2. zastar. vzhodnjak: oblačila vzhodnikov
  13.      vzhodnják  -a m (á) prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: oblačila vzhodnjakov / vzhodnjaki s poševnimi očmi
  14.      vzhodnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od vzhodnjak: oblačila vzhodnjakinj
  15.      vzhodnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vzhodnjake: vzhodnjaški obraz; vzhodnjaška mirnost / vzhodnjaški običaji
  16.      vzhódno...  prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na vzhoden: vzhodnoalpski, vzhodnoazijski, vzhodnoevropski, vzhodnokrščanski
  17.      vzhódnoázijski  -a -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na vzhodni del Azije: vzhodnoazijski predeli / vzhodnoazijska utežna enota
  18.      vzhódnoevrópski  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na vzhodni del Evrope: vzhodnoevropske države / Vzhodnoevropsko nižavje ♦ geogr. vzhodnoevropski čas krajevni čas 30. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine
  19.      vzhódnonémški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodno Nemčijo: vzhodnonemška narečja / publ. vzhodnonemška vlada do 1990 vlada Nemške demokratične republike
  20.      vzhódnorímski  -a -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na vzhodni del leta 395 razdeljenega rimskega cesarstva s prestolnico v Carigradu: vzhodnorimsko prebivalstvo / vzhodnorimsko cesarstvo
  21.      vzhódnosírski  -a -o prid. (ọ̑-) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji
  22.      vzhódnoslovánski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodne Slovane: vzhodnoslovanska plemena / vzhodnoslovanski jeziki
  23.      vzhódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodni del Slovenije: vzhodnoslovenski kraji / vzhodnoslovenski tip hiše
  24.      vzhódnoštájerski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodni del Štajerske: vzhodnoštajerska naselja / vzhodnoštajersko narečje
  25.      vzídati  tudi vzidáti -am dov. (í á í) z zidanjem trdno vstaviti kaj v zid: vzidati spominsko ploščo / vzidati okno, vrata // z zidanjem vstaviti kaj kam kot sestavni del: vzidati pripeljani gradbeni material // z zidanjem narediti, da je kaj v notranjosti česa: vzidati kamin v zid / vzidati kopalno kad, kuhinjski štedilnik vzídan -a -o: nad vhodna vrata vzidana spominska plošča ♦ arhit. vzidana omara omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši

   3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA