Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (3.301-3.325)


  1.      vstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od vstopati: vstopanje in izstopanje potnikov / vstopanje vode in rudnin v rastline / vstopanje v društvo / vstopanje držav v mednarodno življenje ♪
  2.      vstópati  -am nedov. (ọ̄) 1. stopati v prevozno sredstvo: potniki so vstopali in izstopali; vstopati v avtobus, dvigalo; vstopati pri sprednjih vratih // stopati v kaj sploh: gledalci vstopajo v dvorano; vstopati skozi vrata; hrupno, po prstih vstopati / vstopati v državo na mejnih prehodih 2. prihajati v kaj, v notranjost česa: del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci / hladilna tekočina vstopa zgoraj priteka; skozi odprtino vstopa svetloba 3. postajati član kake organizacije, društva: vstopati v kulturna društva, politične organizacije / dov. z današnjim dnem vstopam v klub 4. začenjati peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: instrumenti so vstopali drug za drugim; pevci vstopajo na dirigentov znak 5. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: v književnost vstopa mlada generacija; vstopati v svet gledališča 6. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: vstopati v novo leto; vstopati v zadnje desetletje stoletja / vstopati v obdobje industrializacije / vstopati v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: vstopati v vojno s kom / predmeti in pojavi vstopajo v nova razmerja ● ekspr. pesnik vstopa v nove svetove v njegovih pesmih se pojavljajo nova področja; ekspr. zvoki so vstopali vanj zaznaval jih je vstopajóč -a -e: zemlja veže vstopajočo sončno energijo ♪
  3.      vstópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vstop: vstopna postaja / vstopna vrata / vstopna izjava; dobiti vstopno listino ◊ alp. vstopni kamin, previs; rel. vstopni spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje ob začetku maše ♪
  4.      vstopíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer kaj prihaja v kaj, v notranjost česa: vstopišče bolezenskih klic ♪
  5.      vstopíti  in vstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo 2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih 3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se 4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente 5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike 6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati ● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje ◊ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon vstopívši zastar.: vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica ♪
  6.      vstópnica  -e ž (ọ̑) pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico do vstopa zlasti v gledališče, kino: vstopnice so že razprodane, v prodaji; rezervirati vstopnice; vstopnica za gledališče, športno prireditev; predprodaja vstopnic; pren. to je bila pisateljeva vstopnica v slovensko književnost ♪
  7.      vstópnik  -a m (ọ̑) teh. cevasta priprava za dovajanje zraka zlasti letalskemu motorju ♪
  8.      vstopnína  -e ž (ȋ) denarni znesek, ki se plača za udeležbo na prireditvi, vstop v lokal: plačati, pobirati vstopnino; visoka vstopnina; denar za vstopnino / za to prireditev ni vstopnine ♪
  9.      vstrán  in v strán prisl. (ȃ) 1. izraža mesto, položaj desno ali levo glede na osebek: nagniti se, skočiti vstran; stopiti z levo nogo vstran 2. izraža odmikanje, oddaljevanje a) od prejšnje, določene smeri: zanaša ga vstran; zaviti vstran / pogledala ga je in se obrnila vstran v drugo smer b) od določenega mesta; stran: pobegniti, steči vstran; hiteli so, da bi prišli čim dlje vstran od proge / kot vzklik vstran z roko // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa; stran: sedela sta malo vstran od ceste; cerkev stoji nekoliko vstran od vasi; kakih petdeset metrov vstran so zakurili kres ● redko metati nerabne stvari vstran stran; ekspr. grenko sedanjost so potiskali vstran niso hoteli misliti nanjo; ekspr. hočejo ga potisniti, spraviti vstran odvzeti mu vodilno vlogo, mesto; ekspr. vedeli so za njegove skoke vstran za njegovo nezvestobo v zakonu; knjiž. v predavanju si je dovolil več skokov vstran oddaljitev od glavne teme; stopiva malo vstran, da se v miru pomeniva proč od drugih ◊ gled. govorjenje vstran govorjenje igralca, obrnjenega vstran od soigralcev, s katerim gledalcem komentira dogajanje na odru; šport. premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah ♪
  10.      vstrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) med., v zvezi vstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: vstrelna in izstrelna rana ♪
  11.      vstrelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla ob vstopu v telo: prestreline, izstreline in vstreline ♪
  12.      vsúti  vsújem dov., vsúl in vsùl (ú ȗ) spraviti kaj sipkega, drobnega v kaj: vsuti pšenico v grot; vsuti zdrob v mleko vsúti se 1. usipajoč se pasti, prodreti v kaj: v čevlje se mu je vsula zemlja / ekspr. v prostor se je vsula svetloba 2. ekspr. (hitro) množično priti: v krčmo so se vsuli ljudje ♪
  13.      vš  [v] medm., klic manjši živali beži, pojdi: vš, ti neumna kokoš; vš, vš, vš, je podil vrabce ♪
  14.      všc  [vc] medm. 1. klic manjši živali, navadno mački beži, pojdi: presneta mačka, všc 2. posnema glas pri udarcu, zamahu: všc, je zamahnil s sabljo 3. izraža hiter odhod, premik: prihrumel je mimo na motorju in všc, že ga ni bilo več ♪
  15.      všéč  -i ž (ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi po všeči izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga: rad dela po svoji všeči; našel je dekle po svoji všeči; vse je uredila po svoji všeči po svojem okusu / storite tako, da bo po vaši všeči da bo vam prav ♪
  16.      všéč  prisl. (ẹ̑) v povedni rabi, z dajalnikom izraža, da kaj ustreza okusu, željam, zahtevam koga: darilo jim je všeč; všeč ji je njegov glas; moderne slike mu niso všeč / dekle je fantu všeč; drug drugemu sta všeč; že dolgo sta si všeč / brezoseb. kako vam je všeč pri nas // izraža odobravanje česa, strinjanje s čim: njegova odkritost mi je všeč; ni mi všeč, kar je rekel; všeč mu je, da so otroci samostojni; ni mu všeč, da mladina pohajkuje // ekspr., z nikalnico izraža, da kaj vzbuja skrb zaradi mogočega slabega izida: zdravniku ranjenčeva rana ni všeč; nenadna tišina mu ni bila všeč ♪
  17.      všéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki je všeč, ugaja (komu): bralcu všečna knjiga / skrbeti za všečen videz lep, prijeten; bila je prav všečna ženska privlačna, lepa; všečna lastnost, misel zelo sprejemljiva všéčno prisl.: všečno odgovoriti na vprašanje; všečno oblečen ♪
  18.      všéčnost  -i ž (ẹ́) knjiž. 1. privlačnost, lepota: zavedala se je svoje všečnosti; čustvena navezanost ne raste le iz telesne všečnosti // prijetna stvar: ljudje si pripovedujejo všečnosti; všečnosti in nevšečnosti na potovanju 2. zadovoljstvo, občutek prijetnosti: vzbujala je všečnost / gledati, poslušati kaj z všečnostjo ● knjiž. barva hiš je odvisna od všečnosti prebivalcev okusa ♪
  19.      všítek  -tka m (ȋ) klinasto zašita guba, ki omogoča prileganje oblačila telesu: narediti, označiti všitek; dolg, poševen všitek; globina všitka / prsni, ramenski všitek; všitek v pasu ♪
  20.      všíti  všíjem dov., všìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všiti rokav; ročno všiti zadrgo / všiti rože v blazine ♦ obrt. všiti kozico 2. s šivanjem narediti, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: všiti denar v rob obleke 3. s šivanjem zožiti: obleka je preširoka, treba jo bo všiti všít -a -o: všiti žepi; všita podloga ♦ obrt. všiti rokav vstavljen v rokavni izrez ♪
  21.      všítje  -a s (ȋ) glagolnik od všiti: všitje rokavov; ročno, strojno všitje ♪
  22.      všív  -a m (ȋ) redko všitek: narediti nekaj dodatnih všivov ♪
  23.      všívati  -am nedov., tudi všivájte; všívala in všivála (í) 1. s šivanjem delati, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všivati rokave, zadrge 2. s šivanjem delati, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: parajo podloge in všivajo bankovce ♪
  24.      všívek  -vka m (ȋ) všitek: izrezati, zašiti všivke ♪
  25.      všólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od všolati: všolanje otrok v osnovno šolo ♪

   3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA