Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (3.201-3.225)



  1.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave
  2.      vsesvéten  in vsesvêten -tna -o prid. (ẹ̑; é) nanašajoč se na vse svete: vsesvetne rože na grobovih / vsesvetno razpoloženje
  3.      vsesvétnica  in vsesvêtnica -e ž (ẹ̑; é) nar. krizantema: bele in rumene vsesvetnice
  4.      vsesvétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vse svete: vsesvetsko cvetje / zunaj je bilo mrzlo vsesvetsko vreme
  5.      vsešír  -a m () knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj
  6.      vseučilíšče  -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču
  7.      vseučilíščen  -čna -o prid. () knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor
  8.      vseučilíščnik  -a m () knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike
  9.      vseučilíški  -a -o prid. () knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor
  10.      vseúm  -a m () knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma
  11.      vsèuničujóč  tudi vsèuničujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno
  12.      vsèusmíljen  -a -o prid. (-) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik
  13.      vsevdílj  prisl. () knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje
  14.      vsevéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
  15.      vsevéd  -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov
  16.      vsevédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec
  17.      vsevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja
  18.      vsevédež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža
  19.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego
  20.      vsevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež
  21.      vsevédnost  -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost
  22.      vsèvedóč  tudi vsèvedòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči
  23.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  24.      vsevídec  -dca m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem
  25.      vsevíden  -dna -o prid.) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce

   3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA