Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (3.001-3.025)
- vrvár -ja m (á) izdelovalec vrvi: naročiti vrv pri vrvarju ♪
- vrvárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje vrvi: delati v vrvarni / zgraditi vrvarno ♪
- vrvárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vrvarje ali vrvarstvo: vrvarski izdelki / vrvarski obrat / vrvarska konoplja ♪
- vrvárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje vrvi: ukvarjati se z vrvarstvom ♪
- vŕvast -a -o prid. (r̄) 1. podoben vrvi: vrvasta korenina, pajčevina 2. redko vŕven, vrvén: vrvasta lestev ♪
- vrvca gl. vrvica ♪
- vŕven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrv: vrvna dolžina / vrvna lestev / pregledati vrv in vrvne sponke / vrvni kolut ♪
- vrvén -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz vrvi: vrven pas; vrvena gugalnica ♪
- vrveníca -e ž (í) strojn. kolo na gredi, po katerem teče vrv ♪
- vrvênje -a s (é) 1. glagolnik od vrveti: vrvenje se je umirilo; nemirno, živahno vrvenje; prometno, sejemsko vrvenje; vrvenje ljudi, mravelj; vrvenje v dvorani / vrvenje čustev 2. petje vrvivk: ocenjevati vrvenje / vodno vrvenje petje, pri katerem se sliši, kot da bi bila v grlu voda; žvenkljajoče vrvenje ♪
- vrvéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. živahno se premikati v velikem številu in v različne smeri: obiskovalci vrvijo iz prostora v prostor; delavci vrvijo okoli skladišča; nemirno, živahno vrveti; brezoseb. v taboru je vrvelo kot v mravljišču / mravlje vrvijo na vse strani; pren., ekspr. po glavi mi vrvijo nasprotujoče si misli // ekspr., s prislovnim določilom živahno se premikajoč v velikem številu iti kam: iz tovarne vrvijo delavci / množica vrvi na stadion 2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: na ulici je vrvelo ljudi / v drami vrvi prizorov iz vsakdanjega življenja / dvorišče je vrvelo od otrok vrvèč -éča -e: množica, vrveča po ulicah in trgih ♪
- vŕvež -a m (ȓ) živahno premikanje v velikem številu in v različne smeri: vrvež se je umiril; jutranji ulični vrvež; vrvež mravelj v mravljišču; vrvež turistov, vozil / izginiti v vrvežu // ekspr. živahno, vznemirljivo dogajanje: družabni, politični vrvež ♪
- vrvežàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki dela, ustvarja vrvež: vrvežave mravlje; vrvežava skupina / vrvežav človek / ekspr. vrvežava hoja živahna, nemirna ♪
- vrvežávost -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost koga, ki dela, ustvarja vrvež: vrvežavost otrok ♪
- vŕvica in vŕvca stil. vrvíca -e ž (ȓ; ȓ; í) manjšalnica od vrv: vrvica se je pretrgala; povezati z vrvico; voditi psa na vrvici; konopljena, plastična vrvica; močna, tanka vrvica; vrvica iz najlona; klobčič vrvice / okrasna vrvica; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; vžigalna vrvica za vžig razstreliva / spotakniti se ob šotorsko vrvico ● publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kak objekt; ekspr. držati, imeti koga na vrvici imeti ga popolnoma v oblasti ◊ rib. (ribiška) vrvica ♪
- vŕvičast tudi vrvíčast -a -o prid. (ȓ; í) 1. podoben vrvici: vrvičasta volna / vrvičast vzorec 2. ki je iz vrvice: vrvičasta lestev, preproga ◊ arheol. vrvičasta keramika keramika, okrašena z odtisi vrvice ♪
- vŕvičen tudi vrvíčen -čna -o prid. (ȓ; ȋ) nanašajoč se na vrvico: vrvična dolžina / vrvična lestev vrvičasta lestev ♪
- vrvíšče -a s (í) knjiž. vrvje: mornarji plezajo po vrvišču ♦ gled. prostor nad odrom z mrežno konstrukcijo, na katero so pritrjene naprave za obešanje scenskih elementov ♪
- vrvívec -vca m (ȋ) kanarček, ki zna peti vrvivke: ocenjevati petje vrvivcev / harški vrvivec ♪
- vrvívka -e ž (ȋ) vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki: poslušati vrvivke / vodna vrvivka spev, ki se sliši, kot da bi bila v grlu voda; žvenkljajoča vrvivka ♪
- vŕvje -a tudi vrvjè -à s (ȓ; ȅ ȁ) več vrvi, vrvi: napeti, zviti vrvje; novo vrvje ♪
- vŕvnat -a -o prid. (ȓ) redko vŕven, vrvén: vrvnata mreža, preproga ♪
- vŕvnica -e ž (ȓ) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti vrvnice ♪
- vrvnják -a m (á) navt. prostor za shranjevanje vrvi, navadno na premcu ♪
- vrvohódec -dca m (ọ̑) akrobat, ki hodi po vrvi, napeti visoko nad tlemi: nastopil je vrvohodec; cirkuški vrvohodec ♪
2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101