Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (2.701-2.725)


  1.      vrednôta  -e ž (ó) čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost: doživljati, ohranjati, priznavati vrednote; družbene, osebne vrednote; estetske, moralne vrednote; ljubezen, resnica, svoboda in druge vrednote ♪
  2.      vrednôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na vrednoto: vrednotne značilnosti / uvrstiti prijateljstvo visoko na vrednotni lestvici lestvici vrednot / vrednotna merila vrednostna merila ♪
  3.      vrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od vrednotiti: vrednotenje likovnega, literarnega dela; kritično vrednotenje znanstvenih razprav; merila za vrednotenje česa / estetsko, moralno vrednotenje; stilno vrednotenje besed / vrednotenje delovnih mest / knjiž. vrednotenje dogodkov presoja / visoko vrednotenje človeka ♪
  4.      vrednôtenjski  -a -o prid. (ȏ) nanašajoč se na vrednotenje: vrednotenjsko stališče / vrednotenjska merila ♪
  5.      vrednôtiti  -im nedov. (ō ȏ) določati, ugotavljati vrednost, pomen, kakovost česa: vrednotiti literarno, znanstveno delo; kritično, strogo vrednotiti; vrednotiti z določenega stališča / vrednotiti delovna mesta / knjiž. vrednotiti dokaze presojati // priznavati komu, čemu vrednost, pomembnost: visoko vrednotiti izobrazbo, sliko vrednôten -a -o: pravilno vrednoteno delo ♪
  6.      vrednôtnica  -e ž (ȏ) fin. 1. listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev: tiskati vrednotnice; kolki, znamke in druge vrednotnice 2. vrednostni papir: razveljavitev vrednotnic ◊ jur. taksna vrednotnica s katero se plača taksa; ptt poštna vrednotnica določen listek, kartonček, obrazec, ki se prodaja na pošti ♪
  7.      vrèl  in vrél vréla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) ki vre: kuhati, razkužiti v vreli vodi; cvreti na vrelem olju / ekspr. vrela strast // ekspr. zelo vroč: ne morem jesti vrele juhe / hladiti si vrelo čelo ● hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; prim. vreti ♪
  8.      vrélčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vrelec: vrelčna voda / vrelčne naprave ♪
  9.      vrélec  -lca m (ẹ̑) 1. tekočina, zlasti voda, ki vre, priteka iz zemlje na površje: vrelec usahne; zajeti vrelec; vrelec zdravilne vode; voda iz vrelca / naftni vrelec; mineralni, slatinski vrelec; topli vrelec / redko vrelec reke izvir; pren., knjiž. vrelec besed mu je presahnil 2. knjiž., navadno s prilastkom vir, izvor: vrelec luči, svetlobe / ljubezen in smrt, dva vrelca pesniškega navdiha ♪
  10.      vrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na (kemično) vrenje: vrelni procesi / vrelna kad ♪
  11.      vrelíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri ob navadnem tlaku tekočina vre ali se para utekočinja: segreti vodo do vrelišča; vrelišče [100° C] in ledišče ● publ. položaj v deželi se je zaostril do vrelišča do stopnje, ko se začenjajo nemiri, spopadi ♪
  12.      vrelíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vrelišče: vreliščne spremembe / vreliščna krivulja ♪
  13.      vrélnica  -e ž (ẹ̑) agr. prostor, v katerem vre mošt: opremiti vrelnico ♪
  14.      vrélo  -a s (ẹ́) knjiž. 1. izvir: vrela kraških rek 2. vir, izvor: vrelo svetlobe / vrela kulture, umetnosti ♪
  15.      vrême  -éna s (é ẹ́) stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlo ● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
  16.      vreménar  -ja m (ẹ̑) kdor napoveduje vreme: ta človek je znan vremenar // ekspr. vremenoslovec: vremenarji napovedujejo dež ● redko Krim je ljubljanski vremenar po oblačnosti ali jasnosti nad Krimom se v Ljubljani sklepa, kakšno bo vreme ♪
  17.      vreménarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vremenarje: vremenarska zanesljivost / ekspr. vremenarska postaja meteorološka postaja ♪
  18.      vremeník  -a m (í) knjiž. barometer: vremenik kaže na dež ♪
  19.      vremeníti  -ím nedov. (ȋ í) nar. vedriti: vremeniti pod kozolcem ● preg. kakor sveti Jernej vremeni, jesen vsa se drži kakršno je vreme 24. avgusta, takšno bo vso jesen ♪
  20.      vremenják  -a m (á) po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki ● redko za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme ♪
  21.      vremenokàz  -áza m (ȁ á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz ♪
  22.      vremenoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme ♪
  23.      vremenoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka služba ♦ meteor. vremenoslovni radar vremenski radar ♪
  24.      vremenoslóvje  -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem ♪
  25.      vremenoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovce ali vremenoslovje: vremenoslovski instrumenti / vremenoslovska postaja meteorološka postaja ♪

   2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA