Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (2.626-2.650)


  1.      vratíšče 2 -a s (í) prostor ob vratih: z zaveso zakrito vratišče; vratišče in oknišče ♪
  2.      vrátnica 1 -e ž (ȃ) 1. vratno krilo: natakniti, odpreti vratnico; vratnica in oknica / vratnica omare 2. mn., knjiž. rolo, rebrača: spustiti vratnice; železne vratnice; vratnice na vratih in izložbah trgovine 3. šport. pokončni del nogometnih vrat: žoga je zadela levo vratnico; stati med vratnicama // vsaka od obeh palic, ki označujeta tekmovalna vrata: podreti vratnico pri slalomu ◊ anat. portalna vena, vratarnica ♪
  3.      vrátnica 2 -e ž (ȃ) zastar. davica: otroci so umirali za vratnico ♪
  4.      vratníca  -e ž (í) nav. mn., nar. prekmursko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: ustaviti voz s plugom na vratnicah ♪
  5.      vrátnik  -a m (ȃ) knjiž. podboj: vrata se prilegajo vratniku ♪
  6.      vrátnik  tudi vratník -a m (ȃ; í) 1. vratovina: jesti vratnik 2. zastar. ovratnik: vratnik suknjiča ♪
  7.      vratník  -a m (í) nar. vzhodnoštajersko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: obrniti plug na vratniku; pasti po vratnikih ♪
  8.      vratolòm  -ôma m (ȍ ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom ♪
  9.      vratolómen  -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme ∙ ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti ♪
  10.      vratolómnost  -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost ♪
  11.      vratovína  -e ž (í) svež ali prekajen svinjski vrat: narezati vratovino / prekajena vratovina ◊ usnj. usnje iz kože z vratu ♪
  12.      vráziti  -im dov. (á ȃ) 1. zastar. raziti: vraziti rudnino s tršo rudnino 2. zastar. vrezati, vdolbsti: vraziti napis v les 3. nar. prekmursko raniti: pazi, da koga ne vraziš ♪
  13.      vrázovstvo  -a s (ȃ) narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo ♪
  14.      vráža  -e ž (á) verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga: prepričanje, da črna mačka, ki komu prečka pot, prinaša nesrečo, je vraža; narediti kaj iz vraže; biti poln vraž / zapisovati, zbirati vraže; verjeti v vraže / prazne, praznoverne vraže; ljudske vraže ♪
  15.      vrážar  -ja m (ȃ) kdor na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja ♪
  16.      vrážarica  -e ž (ȃ) ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: zdravilo vražarice zoper uroke b) vedežuje: glede pomembne odločitve vprašati za nasvet vražarico / vražarica iz kart, kave ♪
  17.      vražaríja  -e ž (ȋ) iz vraže izvirajoče, z vražo utemeljeno dejanje: opusti vendar te vražarije ● ekspr. zabavati gledalce s svojimi vražarijami in čarovnijami izredno spretnimi dejanji ♪
  18.      vrážarka  -e ž (ȃ) ženska, ki na podlagi vraže, vraž a) zdravi, preprečuje bolezni: ozdravila ga je vražarka b) vedežuje: vražarka jo je z napovedmi prestrašila ♪
  19.      vrážarski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vražarje ali vražarstvo: vražarske knjige / vražarsko zdravilstvo / vražarska vera 2. star. vraževeren: vražarski človek ♪
  20.      vrážarstvo  -a s (ȃ) 1. dejavnost vražarjev: ukvarjati se z vražarstvom 2. vraževerje: tako ravnanje temelji na vražarstvu ♪
  21.      vrážast  -a -o prid. (á) vraževeren: vražast človek / vražasto ravnanje / vražasta vera vrážasto prisl.: vražasto verjeti ♪
  22.      vrážen 1 -žna -o prid. (á) nanašajoč se na vražo: vražne navade / vražni izrek; knjiž. vražni obesek amulet / vražna vera / star. vražni človek se boji črne mačke vraževeren ♪
  23.      vrážen 2 -žna -o prid. (ā) zastar. 1. vražji: vražen goljuf, zapeljivec / če ne bo vse prav, bova imela vražen ples 2. sovražen: vražne čete / vražna usoda ♪
  24.      vraževérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. vraževeren človek: sosed je bil pravi vraževerec ♪
  25.      vraževéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki veruje, verjame v vraže: vraževeren človek; biti vraževeren 2. ki temelji na vraži: vraževeren strah ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA