Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (1.926-1.950)
- vložníca -e ž (í) ženska oblika od vložnik: vložnica prošnje ♪
- vložník -a m (í) jur. kdor kaj vloži, navadno v pisni obliki, da se sproži postopek pri upravnih ali sodnih organih: napotiti vložnika k pristojnemu organu; vložnik zahteve ● redko sodelovanje vložnikov pri vodenju hranilnice vlagateljev ♪
- vmés prisl. (ẹ̑) 1. izraža položaj med dvema ali več točkami: zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak; dati, postaviti kaj vmes; trava je precej redka, vmes rastejo jagode 2. izraža izvzemanje iz večje količine: v košari je precej lepih jabolk, vmes pa so tudi gnila; na trgu je veliko ljudi, vmes so tudi tujci 3. izraža trajanje, potek med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vzpenjali so se in vmes počivali; bilo je precej hladno, vmes so bile otoplitve // izraža, da se kaj dogaja med potekanjem drugega dejanja: lilo je, vmes pa je grmelo in se bliskalo / ekspr. ne vtikaj se vmes, kadar govorijo odrasli ● biti vmes pog. pojasnil sem jim, kaj je vmes za kaj gre, v čem je bistvo; pog. prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava ker gre za stavo; pog. od takrat je bilo že precej zim vmes je minilo; pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se
nenavadno, nepričakovano zapleta; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; v pravem času poseči vmes narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa; pog. delo bo končal, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; pog. zmeraj pride kaj vmes se zgodi kaj nepričakovanega; kaj prepreči namere, načrte ♪
- vmésen -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton ● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo ◊ agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram
ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja ♪
- vmesíti in vmésiti -im dov., vméšen tudi vmésen (ȋ ẹ́) z mesenjem spraviti v kaj: vmesiti orehe, rozine v testo ♪
- vmésje -a s (ẹ̑) knjiž. vmesni čas, vmesno obdobje: leta odraščanja so v življenju nekakšno vmesje / vmesja med posameznimi plesi ♪
- vmésnik -a m (ẹ̑) elektr. naprava, ki povezuje dva sicer nezdružljiva sistema ali dva dela istega sistema in omogoča njuno medsebojno delovanje: tiskalnik je z vmesnikom povezan z računalnikom ♪
- vmésnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost vmesnega: vmesnost prostora ♪
- vméšati tudi vmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z mešanjem spraviti v kaj: vmešati sladkor med moko; vmešati razžvrkljano jajce v juho 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: ne bi te rad vmešal v to zadevo vméšati se tudi vmešáti se udeležiti se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešati se v pogovor, prepir; v razpravo so se vmešali tudi drugi udeleženci srečanja; v vsako stvar se vmeša / zdaj se je vmešal oče: še mene poslušajte vméšan -a -o: noče biti vmešan v spor ♪
- vmešávanje -a s (ȃ) glagolnik od vmešavati: vmešavanje moke v vrelo vodo / neprimerno, vsiljivo vmešavanje; vmešavanje v osebne zadeve drugih / vojaško vmešavanje ♪
- vmešávati -am nedov. (ȃ) 1. z mešanjem spravljati v kaj: vmešavati koruzni zdrob v krop 2. ekspr. povzročati, da je kdo udeležen pri čem: ne vmešavaj otrok v te zadeve vmešávati se 1. udeleževati se česa, navadno nepovabljen, nezaželen: vmešavati se v pogovor, prepir; raje se ne vmešavaj v to ∙ ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države: sosednje države se vmešavajo z orožjem / gospodarsko, politično se vmešavati ♪
- vmísliti se -im se dov. (í ȋ) knjiž. vživeti se: vmisliti se v položaj, razmere ♪
- vmíšljati se -am se nedov. (í) knjiž. vživljati se: dobro se vmišlja v otroški predstavni svet ♪
- vmontírati -am dov. (ȋ) 1. pritrditi, dati stroj, sestavni del v kaj; namestiti, vstaviti: vmontirati elektromotor v pralni stroj 2. film. pred dokončno obdelavo vstaviti dodatne posnetke, napise: poleg igranih prizorov bodo v film vmontirali tudi dokumentarne ♪
- vnánjepolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) knjiž. zunanjepolitičen: vnanjepolitične razmere ♪
- vnánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje; zunanji: vnanji listi popka se odpirajo; vnanji zidovi; na vnanji strani kosmat kožuh // ki je na površini česa: vnanji žepi; vnanje poškodbe / vnanji organi 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: vnanji kolobar svetlobe // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: vnanji gleženj / nogi sta ukrivljeni na vnanjo stran 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: urediti vnanji prostor za hišo; hladen vnanji zrak // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: sprejemanje vnanjih vtisov; vpliv vnanjih razmer na človeka 4. ki je zunaj mej določene države, ozemlja: domači in vnanji sovražniki; državi preti vnanja nevarnost // ki je v zvezi z drugimi državami: vnanja trgovina 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: vnanjim obiskovalcem vstop ni dovoljen // ki sodeluje v
kaki skupnosti brez rednega razmerja: vnanji sodelavci 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: vnanji izraz pomiritve; vnanji znak bolezni / njegova pobožnost je le vnanja navidezna, nepristna 7. ki ne zajema človekove duševnosti: vnanje lastnosti človeka; prikazuje junakovo vnanje življenje / vnanji svet materialni, tvarni; ne meni se za vnanje reči // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: kratek vnanji obseg zgodbe 8. nanašajoč se na zunanjost: mladosten vnanji videz; sprememba vnanje podobe kmečkih hiš 9. nar. dolenjsko tuj, nedomač: bal se je vnanjih ljudi / prodaja vnanje vino ● vnanji konj pri vpreženi živini desni konj vnánje prisl.: le vnanje posnema tuje modele; star. sramuje se čustva vnanje pokazati nazunaj, navzven ♪
- vnánjost -i ž (ȃ) zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana; pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost; pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti ♪
- vnánjščina -e ž (ȃ) zunanjščina: vnanjščina hiše / dobrodušne oči so bile v nasprotju z robato vnanjščino zunanjostjo ♪
- vnapréj prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: vnaprej ne more tega nihče napovedati; vnaprej obvestiti koga o prihodu; že vnaprej se veseliti česa / vnaprej določen, namenjen za kaj / kot vljudnostna fraza za vašo prijaznost se vam že vnaprej zahvaljujemo 2. izraža usmerjenost v prihodnost; (za) naprej: plačati najemnino vnaprej / vnaprej ne dovolimo več takega početja v bodoče, v prihodnje ♪
- vnapréjšnji -a -e prid. (ẹ̄) 1. ki se uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati: za to je potreben vnaprejšnji dogovor; vnaprejšnja določitev; govoriti brez vnaprejšnje priprave; vnaprejšnje obvestilo, plačilo, soglasje / sklepati po vnaprejšnjih znamenjih predhodnih ♦ šol. vnaprejšnja habilitacija 2. ki je vnaprej določen, izoblikovan: lotiti se česa brez vnaprejšnjega načrta ♪
- vnapréjšnjost -i ž (ẹ̄) značilnost vnaprejšnjega: vnaprejšnjost trditev ♪
- vnášanje -a s (ȃ) glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov ♪
- vnášati -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati v kaj: vnašati pohištvo v hišo 2. z določenim postopkom delati, da kaj pride v kaj: vnašati barvilo v premaz; vnašati z injekcijsko iglo; s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi ♦ elektr. vnašati podatke v (elektronski) računalnik 3. s pisanjem, risanjem delati, da kaj postane del česa: vnašati podatke v tabelo; vnašati popravke v besedilo / vnašati brzojavke, dopise v poseben zvezek vpisovati 4. delati, povzročati, da se v čem pojavi, nastane to, kar izraža dopolnilo: vnašati razdor v skupino; vnašati zmedo v promet // delati, povzročati, da kaj postane tako, kot izraža dopolnilo: vnašati živahnost v gledališko delo / novice vnašajo med ljudi nemir ♪
- vnazáj prisl. (á) knjiž. za nazaj: opravičiti se vnazaj / vse ve, vnaprej in vnazaj ♪
- vnebohòd -óda in vnébohod -a m (ȍ ọ́; ẹ̑) 1. rel. odhod, dvig Kristusa v nebo, nebesa štirideset dni po vstajenju: apostoli so bili priče vnebohoda 2. v krščanstvu praznik štirideseti dan po veliki noči: praznovati vnebohod / odšel je na vnebohod ♪
1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026