Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (1.676-1.700)
- vítla -e ž (ȋ) vitel 1: vlačiti debla z vitlo ♪
- vítlar -ja m (ȋ) delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja ♪
- vítlati -am nedov. (ȋ) 1. mešati z lopatastim vretenom: vitlati kože 2. rib. z zamahovanjem s plavutjo, plavutmi odrivati, vrtinčiti: riba je z repno plavutjo vitlala vodo ♪
- vítlo -a s (í) vitel 1: z vitlom pritegovati in popuščati vrvi ♪
- vitoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli ♪
- vítra -e ž (ȋ) 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las ♪
- vitraj tudi vitrail -a [vitráj] m (ȃ) um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno: vitraji gotskih katedral ♪
- vítrast -a -o prid. (ȋ) ki je iz viter: vitrast koš ♪
- vitráž -a m (ȃ) nestrok. vitraj: gotski vitraži ♪
- vitráža -e ž (ȃ) 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali ♪
- vitrážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo ♪
- vítrih -a m (ȋ) zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic: vlomilec je z vitrihom odklenil vhodna vrata ♪
- vitrína -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini ♪
- vitriól -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom ♪
- vitrít -a m (ȋ) petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit ♪
- viváce [vivače] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja živo: igrati vivace viváce vivácea m stavek ali skladba v tem tempu: glasba preide iz vivacea v largo ♪
- vivárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij ♪
- vívat medm. (ȋ) knjiž. naj živi: vivat svoboda / kot pozdrav vivat, vivat; sam.: trikratni vivat našim športnikom ♪
- vívček -čka m (ȋ) lesena pipa s kratko ukrivljeno cevjo: iztrkati, natlačiti vivček ♪
- vívek -vka m (ȋ) zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo ♪
- vivipár -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare ♪
- vivipár -a -o prid. (ȃ) zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare ♪
- vivipáren -rna -o prid. (ȃ) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline ♪
- vivisékcija -e ž (ẹ́) 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe ♪
- viviséktor -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev ♪
1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776