Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (1.676-1.700)



  1.      vítla  -e ž () vitel 1: vlačiti debla z vitlo
  2.      vítlar  -ja m () delavec pri vitlu: opraviti izpit za ladijskega vitlarja
  3.      vítlati  -am nedov. () 1. mešati z lopatastim vretenom: vitlati kože 2. rib. z zamahovanjem s plavutjo, plavutmi odrivati, vrtinčiti: riba je z repno plavutjo vitlala vodo
  4.      vítlo  -a s (í) vitel 1: z vitlom pritegovati in popuščati vrvi
  5.      vitoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli
  6.      vítra  -e ž () 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las
  7.      vitraj  tudi vitrail -a [vitráj] m () um. v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi, slikano okno: vitraji gotskih katedral
  8.      vítrast  -a -o prid. () ki je iz viter: vitrast koš
  9.      vitráž  -a m () nestrok. vitraj: gotski vitraži
  10.      vitráža  -e ž () 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali
  11.      vitrážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo
  12.      vítrih  -a m () zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic: vlomilec je z vitrihom odklenil vhodna vrata
  13.      vitrína  -e ž () kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini
  14.      vitriól  -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom
  15.      vitrít  -a m () petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit
  16.      viváce  [vivače] prisl. () muz., označba za hitrost izvajanja živo: igrati vivace viváce vivácea m stavek ali skladba v tem tempu: glasba preide iz vivacea v largo
  17.      vivárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in rastlin: na šoli so uredili vivarij
  18.      vívat  medm. () knjiž. naj živi: vivat svoboda / kot pozdrav vivat, vivat; sam.: trikratni vivat našim športnikom
  19.      vívček  -čka m () lesena pipa s kratko ukrivljeno cevjo: iztrkati, natlačiti vivček
  20.      vívek  -vka m () zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo
  21.      vivipár  -a m, mn. tudi vivipára s () zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare
  22.      vivipár  -a -o prid. () zool. živoroden: nekatere ribe so vivipare
  23.      vivipáren  -rna -o prid. () 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline
  24.      vivisékcija  -e ž (ẹ́) 1. rezanje telesa živih živali v raziskovalne namene: opravljati vivisekcijo; protestirati proti vivisekciji 2. knjiž. analiza, razčlenjevanje: intelektualistična vivisekcija; neprizanesljiva vivisekcija družbe
  25.      viviséktor  -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA