Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (1.601-1.625) 
- visokopét in visokopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima visoko peto: visokopeti čevlji; visokopeti škornji ♪
- visokopétnik tudi visokopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn., knjiž. obuvalo z visoko peto: nosila je črne visokopetnike ♪
- visokopritlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na visoko pritličje: visokopritlična hiša / visokopritlično stanovanje ♪
- visokorásel -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
- visokoróden -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪
- visokorôden -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice ♪
- visokoródnost -i ž (ọ̄) knjiž. visok, plemiški rod: postavljal se je s svojo visokorodnostjo ♪
- visôkost in visokóst -i ž (ó; ọ̑) 1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / redko: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev ♪
- visokóst -i ž (ọ̑) navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost ♪
- visokostêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima visoko, dolgo steblo: visokostebelne rastline ♦ vrtn. visokostebelna vrtnica visoko na steblo podlage cepljena vrtnica, ki se oblikuje v krošnjo ♪
- visokósten -tna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr. domišljav, prevzeten: visokostne gospodične / visokosten obraz, pogled 2. knjiž. vzvišen, dostojanstven: visokostno vedenje vladarice / visokosten duh visokóstno prisl.: z ljudmi govori visokostno ♪
- visokošólec -lca m (ọ̑) kdor si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dijaki in visokošolci ♪
- visokošólka -e ž (ọ̑) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dom visokošolk ♪
- visokošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoko šolo: visokošolska mladina / visokošolski predavatelj, učitelj / visokošolski študij; visokošolska izobrazba ♪
- visokotemperatúren -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sorazmerno visoke temperature: pasterizirati mleko po visokotemperaturnem postopku / visokotemperaturno sušenje lesa ♪
- visokotláčen -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na področje sorazmerno visokih tlakov: visokotlačna para / visokotlačni parni kotel; visokotlačna črpalka ♪
- visokotónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo ♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov ♪
- visokoúmen -mna -o prid. (ú ȗ) knjiž. sposoben prodorno misliti: visokoumen mislec, mož / visokoumna misel ♪
- víst in whíst -a [vist] m (ȋ) angleška igra s kartami za štiri igralce: igrati vist; partija vista ♪
- vistavizíjski -a -o prid. (ȋ) film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika ♪
- vístra -e ž (ȋ) trg. tkanina iz umetne svile: zavese iz vistre ♪
- víš -a m (ȋ) nar. koroško 1. vrh, vzpetina: nad višem se spreletavajo ptice 2. v prislovni rabi, v zvezi na viš kvišku, navzgor: noge moli na viš; na viš pogledati ♪
- víš medm. (ȋ) pog. vidiš, glej: viš, to je tista hiša; viš jo, tam prihaja / viš, kako se imata rada; viš, vse si uničil / viš ga, ta pa zna; prim. videti ♪
- višáj -a m (ȃ) muz. znak za zvišanje tona za pol tona: napisati višaj ♪
- víšanje -a s (ȋ) glagolnik od višati: višanje nasipa / višanje cen / višanje rečne gladine / višanje in nižanje glasu ♪
1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 
