Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (1.451-1.475)
- vimenják -a m (á) bot. gozdna ali travniška rastlina z belimi ali zelenkasto belimi cveti in tanko ostrogo, Platanthera: vimenjak že cveti / dvolistni vimenjak ♪
- vímenski -a -o prid. (í) nanašajoč se na vime: vimensko tkivo / vimenske bolezni ♪
- vímperg -a m (ȋ) um. trikotni gotski okrasni element nad portalom, oknom: vimpergi cerkvenega stolpa ♪
- vínar -ja m (ȋ) 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / v ljudski pesmi beli vinar svetel, srebrn srednjeveški novec; belič ● star. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. gledati na vsak vinar biti varčen; biti skop; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristi ◊ num. vinar srebrnik majhne vrednosti, kovan na Dunaju od 13. do 15. stoletja; zgod. plačevati tedenski vinar davščino za deželno obrambo proti Turkom ♪
- vinár -ja m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji // strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali ♪
- vinárna -e ž (ȃ) v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni; dunajske vinarne; pivnice in vinarne ♪
- vinárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na vinarje ali vinarstvo: vinarska opravila / vinarska zadruga / vinarski strokovnjak ♪
- vinárstvo -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in z nego vina: ukvarjati se z vinarstvom; vinogradništvo in vinarstvo s kletarstvom / inženir vinarstva 2. zastar. vinogradništvo: vinarstvo in vrtnarstvo ♪
- vínaz -a m (ȋ) izdelek iz polivinilklorida, azbesta in dodatkov: talne obloge iz vinaza; podolit in vinaz; neskl. pril.: vinaz ploščice ♪
- víncar -ja m (ȋ) zastar. vinogradnik: biti kmet in vincar ∙ zastar. rožnik deževen — vincar reven če je junij deževen, vinogradnik nima dobre letine ♪
- vínce -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino ♪
- vincentínka -e ž (ȋ) rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikom po domovih: bolniku streže vincentinka; usmiljenke in vincentinke / sestra vincentinka // v nekaterih deželah usmiljena sestra: v bolnici delajo vincentinke ♪
- vínčece -a [čǝc] s (ȋ) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca ♪
- vínček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka ♪
- vínčestrka in vinčéstrka -e ž (ȋ; ẹ̑) voj. puška repetirka ameriške proizvodnje s cevastim magazinom pod cevjo: streljati z vinčestrko ♪
- vínčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar ♪
- vindicírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪
- víndišarski -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas ♪
- víndiški -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju vindišarski: vindiški jezik / kot psovka vindiški pes ♪
- víničar -ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar ♪
- viničaríja -e ž (ȋ) do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo ♪
- viničáriti -im nedov. (á ȃ) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu ♪
- víničarjev -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena ♪
- víničarka -e ž (ȋ) viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci ♪
- víničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551