Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uzel (5-29) 
- žužélkar -ja m (ẹ̑) knjiž. entomolog: žuželkar ureja svojo zbirko ♪
- žužélkin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželko: polomljena žuželkina krila / žuželkin strup žuželčji ♪
- amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike ◊ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka ♪
- bíba -e ž (ȋ) otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre ♪
- bóbničast -a -o prid. (ọ̑) redko podoben bobniču: bobničasta priprava ♦ zool. bobničasto slušalo slušni organ nekaterih žuželk ♪
- bodálnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. za vbadanje namenjena čeljust žuželk, ki pikajo: tanke bodalnice komarjev ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
- bólha -e stil. -é [u̯h] ž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha ◊ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
- brámor -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen ♪
- bréncelj -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni ♪
- brenčàv -áva -o prid. (ȁ á) ki brenči: brenčave žuželke ♪
- brezkríl -a -o prid. (ȋ ȋ) zool. ki je brez kril: brezkrila žuželka / brezkrili kivi ♪
- brezkrílen -lna -o prid. (ȋ) zool. ki je brez kril: brezkrilne žuželke ♪
- bŕglez 1 -a m (ȓ) zool. gozdna ptica pevka, ki spretno pleza, Sitta europaea: brglez stika po lubju in išče žuželke ♪
- búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel ♪
- búcika -e ž (ȗ) kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik ♪
- cecé neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece ♪
- cikáda -e ž (ȃ) zool. žuželka toplih krajev, katere samec cvrči; škržat: glasna pesem cikad ♪
- crí medm. (ȋ) posnema glas murna ali nekaterih drugih žuželk: muren prepeva cri cri ♪
- cvetožêr in cvetožér -a m (ȇ; ẹ̑) žuželka, katere ličinka jé notranji del cveta na sadnem drevju: ličinke cvetožera ♦ zool. jabolčni cvetožer ♪
- cvrčálen -lna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka ♪
- cvrčálo -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov ♪
- cvŕček 1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki ♪
- čebéla -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju ♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka ♪
- čebélar -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
1 5 30 55 80 105 130 155 180 205