Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

uzel (201-225)


  1.      stopálce  -a s (ā) manjšalnica od stopalo: dekle z majhnimi stopalci / naplesti stopalce pri otroški nogavici ♦ zool. del noge pod golenjo pri žuželkah ♪
  2.      strélec  -lca m (ẹ̑) 1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce ∙ dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner 2. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola ◊ astr. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix ♪
  3.      strgáč  -a m (á) strgalo: podrgniti s strgačem / na strgaču si je očistil blatne čevlje na strgalniku ◊ gozd. strgač orodje za zaznamovanje drevja; zool. žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus ♪
  4.      stríček  -čka m (ȋ) ljubk. stric: to je moj striček / striček, koliko je ura ◊ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica ♪
  5.      strígalica  -e ž (ȋ) 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica ♪
  6.      ščítast  -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika ◊ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar ♪
  7.      ščúrek  -rka m (ú) 1. temno rjava žuželka iz družine murnov, ki živi v hišah: v shrambi so se zaredili ščurki; bilo jih je kot ščurkov zelo veliko; ko je vstopil, so se poskrili kot ščurki / kuhinjski ščurek 2. nar. primorsko temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: cvrčanje ščurkov ◊ tekst. ščurek leseni tulec, skozi katerega teče nit s kolovrata; zool. gozdni ščurek ščurku podobna žuželka, ki živi v gozdu, Ectobius lapponicus ♪
  8.      šípkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šipek: šipkovi cveti; šipkov grm / šipkov čaj ♦ zool. šipkov škržat rožni škržat; šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae ♪
  9.      šíška  -e ž (ȋ) bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic ◊ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu ♪
  10.      šíškarica  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. žuželke, ki povzročajo nastajanje šišk zlasti na hrastu, Cynipidae: najezdniki in šiškarice ♪
  11.      škrátec  -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec ◊ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus ♪
  12.      škrebetúlja  -e ž (ú) zool. žuželka, ki ima rdeča zadnja krila in slabo leta, Psophus stridulus: poslušati škrebetulje / kobilice škrebetulje ♪
  13.      škripávka  -e ž (ȃ) zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov ♪
  14.      škržát  -a m (ȃ) žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati ♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae ♪
  15.      šóštar  -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev ♪
  16.      šúštar  -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage ♪
  17.      šváb  -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
  18.      tančíčarica  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. zelene ali rumenkaste žuželke z dolgimi nitastimi tipalnicami, Chrysopidae: bube, ličinke tančičaric ♪
  19.      termít 1 -a m (ȋ) v toplejših krajih živeča, mravlji podobna žuželka, ki se hrani z lesom: termiti so razjedli notranjost drevesa; jajčeca, roji termitov ♦ zool. mračni termit ki živi v lesu ali zemlji, Reticulitermes lucifugus ♪
  20.      tóraks  -a m (ọ̑) 1. anat. del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni koš: poškodba toraksa 2. zool. del telesa med glavo in zadkom pri žuželkah; oprsje ♪
  21.      trahéja  -e ž (ẹ̑) 1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje; lega ščitnice ob traheji 2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme 3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves ♪
  22.      trepetávka  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke, navadno živobarvne, ki med letom zelo hitro utripajo s krili, Syrphidae: čmrljevke, kalnice in druge trepetavke; ličinke trepetavk ♪
  23.      tríps  -a m (ȋ) zool. majhna zajedavska žuželka z ozkimi resastimi krili, ki sesa rastlinske sokove, Thrips: uši in trips / tobakov trips ♪
  24.      tŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis pilleriana; trtni zavijač hrošč kovinsko modre ali kovinsko zelene barve, katerega ličinka uničuje zlasti vinsko trto, Byctiscus betulae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪
  25.      ujedljív  -a -o prid., ujedljívejši (ȋ í) 1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv // ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale 2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene // popadljiv: pazi, pes je ujedljiv ujedljívo prisl.: ujedljivo govoriti, se smejati ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA