Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
utrdba (15)
- utŕdba -e ž (ȓ) objekt, zgrajen za obrambo pred sovražnikom: graditi utrdbo; napasti, zavzeti utrdbo; močna, naravna utrdba; rimske utrdbe; utrdba iz betona ♦ voj. protitankovska utrdba ♪
- bastíja -e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh ♪
- búnker -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen ♪
- dvéúren -rna -o prid. (ẹ̑-ȗ) ki traja dve uri: utrdba je padla po dveurnem srditem boju; vlak ima dveurno zamudo ♪
- fórt -a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov ♪
- fortifikácija -e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije ♪
- kastél -a m (ẹ̑) 1. arheol. rimska utrdba kvadratne oblike: zavarovati mejo s kasteli; kasteli ob Donavi 2. knjiž. grad, trdnjava: španski kasteli ♪
- navál tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo 2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil ∙ ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov ♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija 3. ekspr.
napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval sovražnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub ♪
- nèporúšen -šna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) neporušljiv: utrdba se je zdela neporušna / neporušen mir ♪
- nèporušljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da porušiti: utrdba je s klasičnim orožjem neporušljiva / ekspr. neporušljiva enotnost ♪
- porúšen -šna -o prid. (ú ū) ki se da porušiti: ta utrdba je porušna ♦ teh. porušna preiskava preiskava, s katero se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušna obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
- ranljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo // ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce ● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti ♪
- redúta -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe ♪
- sovódje -a s (ọ̑) knjiž. sotočje: utrdba ob sovodju dveh rek ♪
- tábor -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taborišče ♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega
jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor ♪