Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

usten (51-69)



  1.      plinotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za plin neprepusten: plinotesna inštalacija
  2.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
  3.      prodúšen  -šna -o prid.) redko prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta
  4.      pronicljív  -a -o prid. ( í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti
  5.      robústnež  -a m () ekspr. robusten človek: ta robustnež zaleže za deset mož
  6.      svíst  -a m () oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo
  7.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju
  8.      švíst  -a m () oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / redko švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo
  9.      ústmen  -a -o prid. () raba peša usten: ustmeno poročilo / ustmeni in pismeni izpit ústmeno prisl.: odgovorila mu je ustmeno
  10.      ustnática  -e ž () nav. mn., bot. rastline s štirioglatim steblom in cvetom, sestavljenim iz dveh usten, Lamiaceae
  11.      ústnost  -i ž () značilnost ustnega: ustnost ankete, poročila ♦ jur. načelo ustnosti načelo, po katerem je postopek usten, neposreden
  12.      verbálen  -lna -o prid. () 1. beseden, usten: verbalno in mimično izražanje / verbalni nastop 2. ki se izraža, kaže le z besedami: verbalne obsodbe nasilja; verbalna revolucionarnost; verbalno sočutje ◊ jur. verbalni delikt; verbalna razžalitev besedna razžalitev; ped. verbalna metoda metoda, pri kateri se podaja učna snov z besednim razlaganjem; polit. verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave; psih. verbalno nasilje nasilje, povzročeno z besedami verbálno prisl.: verbalno podpirati koga
  13.      vodo...  prvi del zloženk nanašajoč se na vodo: vodoinštalacijski, vodoljubnost, vodoneprepusten, vodotesen
  14.      vododŕžen  -žna -o prid. () nestrok. za vodo neprepusten: vododržna plast; vododržna tla
  15.      vodotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za vodo neprepusten: vodotesna oprema, ura
  16.      zakonolómen  -mna -o prid. (ọ̄) knjiž. prešušten: zakonolomna ljubezen / zakonolomna žena
  17.      zakonolómski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. prešušten: zakonolomsko razmerje / zakonolomski mož
  18.      zakòv  -óva m ( ọ̄) teh. zveza česa s kovico, kovicami: ta stroj naredi petindvajset zakovov na minuto / dvoredni zakov s kovicami v dveh vrstah; prekriti pri katerem se kosa na robu prekrivata, skladovni zakov pri katerem sta kosa položena drug na drugega; zaplatni zakov z zaplato // mesto, kjer je kaj zvezano s kovico, kovicami: za tekočino neprepusten zakov
  19.      zrakotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za zrak neprepusten: zrakotesna posoda; zrakotesna vrata zrakotêsno prisl.: zrakotesno zaprt

   1 26 51




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA