Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
usten (20-44)
- pólpropústen -tna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ú) polprepusten ♪
- predpústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas ♪
- prepústen -tna -o prid. (ú) ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo ♪
- prešúšten tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
- pripústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih ♪
- propústen -tna -o prid. (ú) redko prepusten: z rahljanjem narediti tla bolj propustna / propusten za vodo, zrak ♪
- pústen -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom ♪
- razústen -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
- robústen -tna -o prid., robústnejši (ȗ) 1. ki zaradi izredne telesne razvitosti deluje nerodno, okorno: robusten moški; z leti je postal robustnejši / samice so manj robustne od samcev / robustno telo // ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne deluje estetsko: robusten fotelj; robustno ogrodje; robustna vozila / izdelava je preveč robustna 2. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti: bil je nekoliko robusten; robustno dekle / biti robustne narave // ki ne vsebuje, izraža rahločutnosti, obzirnosti: robustno ravnanje / robusten glas / na sebi ima nekaj zdravega, robustnega robústno prisl.: robustno izdelan avtomobil ♪
- spódnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep ♪
- spústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet ♪
- širokoústen 1 -tna -o prid. (ȗ) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški ♪
- širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen ♪
- širokoústenje -a s (ū) glagolnik od širokoustiti: to je samo širokoustenje ♪
- šuštênje -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
- vodoprepústen -tna -o prid. (ú) geol. ki prepušča vodo: vodoprepustna plast ♪
- zgórnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino ♪
- apologíja -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti ♪
- dopustljív -a -o prid. (ȋ í) redko ki se (še) dopušča; dopusten: to ni dopustljivo ♪
- dovolíti -vólim dov. (ȋ ọ́) 1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje ∙ preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Ta človek je izdajalec,« je reklo dekle. »Dovolite! To je nemogoče,« se je branil komandant / ekspr. dovoli, da dvomim o tem 3. zastar. privoliti: naposled je le
dovolil v ta zakon dovolíti si upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo ∙ ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti dovóljen -a -o 1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel 2. dopusten: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega ♪
- fanfaronáda -e ž (ȃ) knjiž., redko bahanje, širokoustenje: te besede so samo fanfaronada ♪
- hvastánje -a s (ȃ) ekspr., redko bahavo, domišljavo govorjenje ali ravnanje: prazno hvastanje; širokoustenje in hvastanje ♪
- imobilízem -zma m (ȋ) publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije ♪
- maksimálen -lna -o prid. (ȃ) največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč, ant. minimalen: maksimalen in minimalen program društva; doseči maksimalne rezultate; maksimalna doza zdravila; maksimalna hitrost vozila; maksimalna obremenitev mostu // ekspr. zelo velik, visok: premagovati maksimalne napore ◊ avt. maksimalna moč dinama moč, ki jo dinamo lahko trajno oddaja, ne da bi se segrel nad dopustno temperaturo; meteor. maksimalni termometer termometer, ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času maksimálno prisl.: maksimalno izkoristiti stroj ♪
- nèdopustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva ♪
1 20 45