Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (695-719)



  1.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  2.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  3.      ávtostòp  -ópa m (- -ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop
  4.      avtotomíja  -e ž () zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke
  5.      ázbuka  -e ž () ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
  6.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  7.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  8.      bágrski  tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
  9.      bahávs  -a m () slabš. bahač: širokoustni bahavs
  10.      bajáco  in bajázzo -a [-aco] m () na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco
  11.      bájkar  -ja m () kdor pripoveduje ali ustvarja bajke
  12.      balónar  -ja m (ọ̑) šport. športnik, ki leta z balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev
  13.      balónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od balon: spustiti meteorološki balonček / cel grozd pisanih balončkov; pren. ta izjava je bila poskusni balonček francoske diplomacije
  14.      banálen  -lna -o prid., banálnejši () pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskutenmed. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih besed
  15.      banalizírati  -am dov. in nedov. () narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet
  16.      banálnost  -i ž () pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika
  17.      bánčnik  -a m () 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
  18.      bánčništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva; razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu
  19.      bánka  -e ž () 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
  20.      bankír  -ja m (í) v kapitalistični ekonomiki lastnik banke: industrijci in bankirji; ameriški bankirji / Anglija je bila svetovni bankir
  21.      bankrót  -a m (ọ̑) v kapitalistični ekonomiki ustavitev izplačil, gospodarski polom, stečaj: banka napove, naredi bankrot; državni bankrot / trgovec je pred bankrotom // ekspr. idejni, moralni propad: duševni, politični bankrot; moralni bankrot buržoazije; bankrot umetnosti
  22.      barbón  -a m (ọ̑) zool. morska riba rdečkaste barve z dolgima mesnatima izrastkoma pod spodnjo čeljustjo; bradač
  23.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
  24.      barón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega
  25.      bárvati  -am nedov. () 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti

   570 595 620 645 670 695 720 745 770 795  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA