Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (576-600)



  1.      abstinénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
  2.      abstinêntski  in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
  3.      Ádamov  in Adámov -a -o prid. (; ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
  4.      adaptírati  -am dov. in nedov. () 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori
  5.      adekvát  -a m () knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
  6.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši () ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
  7.      adekvátnost  -i ž () ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom
  8.      adíjo  medm. () pog. izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba ∙ Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
  9.      administratíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene
  10.      admirál  -a m () 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
  11.      afékt  -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov ◊ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
  12.      aferíst  -a m () knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
  13.      áfta  -e ž () nav. mn., med. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici
  14.      agéncija  in agencíja -e ž (ẹ́; ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
  15.      agentúra  -e ž () 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
  16.      agílen  -lna -o prid., agílnejši () delaven, prizadeven: agilen član društva; bili smo premalo agilni
  17.      agílnost  -i ž () lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
  18.      aglomerácija  -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah ◊ metal. obrat za pripravljanje rude
  19.      agnoscírati  -am dov. in nedov. () knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
  20.      agráren  -rna -o prid. () 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
  21.      agrarízem  -zma m () ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
  22.      ágrokombinát  -a m (-) gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo
  23.      áhati  -am nedov.) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
  24.      áhniti  -em dov.) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
  25.      airbus  -a [êrbús] m (-) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA