Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (5.395-5.419)


  1.      senzitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten1: motorične in senzitivne reakcije ♪
  2.      senzitívnost  -i ž (ȋ) knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost ♪
  3.      senzuálnost  -i ž (ȃ) knjiž. čutnost: senzualnost in čustvenost ♪
  4.      serpentína  -e ž (ȋ) nav. mn. 1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste: ustaviti se na vrhu serpentin; ostre serpentine / cesta dela serpentine / pot se dviga v dolgih serpentinah v hrib 2. trg. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na zabavi so si metali konfete in serpentine ♪
  5.      serviéta  -e ž (ẹ̑) 1. manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi; prtiček: razgrniti servieto; obrisati se v servieto / damastna, papirnata servieta 2. redko kuhinjska krpa, brisalka: s servieto pobrisati posodo ♪
  6.      sêrvis  -a m (ȇ) 1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis; odpeljati radio, pralni stroj v servis; mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis 2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa ♪
  7.      sesálen  -lna -o [sǝs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina ♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko ♪
  8.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  9.      seskòk  -óka in -ôka [sǝs in ses] m (ȍ ọ́, ó) šport. del skoka, ko telovadec spusti telovadno orodje in doskoči: seskok z bradlje, droga, konja / plovni seskok z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom ♪
  10.      sestánek  -nka [sǝs in ses] m (ȃ) 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrov ♦ šol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom ♪
  11.      sestáti  -stojím [sǝs in ses] nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č, v zvezi z iz biti sestavljen: človeško telo sestoji iz velikega števila celic; voda sestoji, neustalj. se sestoji iz kisika in vodika / komisija sestoji iz petih članov sestojèč -éča -e: bataljon, sestoječ iz petih čet ♪
  12.      sestrašíti  -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil (ȋ í; á ȃ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal ♪
  13.      sesušíti se  -ím se [sǝs in ses] dov., sesúšil (ȋ í) knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil sesušèn -êna -o: sesušen škaf; sesušene ustnice ♪
  14.      sesúti se  -sújem se [sǝs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula ● ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo sesúti knjiž. usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo sesút -a -o: okopi so sesuti ♪
  15.      sèvrski  -a -o [sêv-] prid. (ȇ) nanašajoč se na mesto Sèvres: sèvrska industrija / sèvrski porcelan ♪
  16.      sezóna  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom čas, del leta a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 1984/85 c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času ♪
  17.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  18.      shajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov ♪
  19.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema ♪
  20.      shemátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost shematičnega: shematičnost skice / ekspr. shematičnost in nedodelanost predloga / ekspr. za njegovo ustvarjanje je značilna shematičnost ♪
  21.      shematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prikazovati kaj v obliki sheme: shematizirati električno napeljavo / shematizirati delovanje društva 2. ekspr. delati kaj shematično, poenostavljati: dejstev ne smemo shematizirati shematizíran -a -o: osebe v drami so neizrazite in shematizirane ♪
  22.      shizofreníja  -e ž (ȋ) psiht. duševna bolezen z motnjami v mišljenju, čustvovanju: ugotoviti shizofrenijo; znaki shizofrenije / paranoidna shizofrenija z blodnjami kot glavno motnjo ♪
  23.      shòd  shóda in shôda m (ȍ ọ́, ó) 1. raba peša javna prireditev, na kateri se ljudje zberejo, sestanejo z določenim namenom: udeležiti se shoda; društvo je imelo shod vsako leto; prirediti, sklicati shod; iti na shod; govoriti na shodu; shod na prostem / delavski, študentovski shod; politični, volilni shod; protestni shod protestno zborovanje / javni shod / ekspr. policija je razgnala shod udeležence shoda 2. nar. žegnanje, proščenje: shod na Sveti gori bo v nedeljo / cerkveni shod 3. zastar. sestanek, zmenek: imeti shod s prijateljem; proti večeru je šel na shod z znanci ♪
  24.      sholástika  -e ž (á) 1. srednjeveška filozofska smer, ki temelji zlasti na avguštinizmu in aristotelizmu: pozno, zgodnje obdobje sholastike 2. knjiž. prazno, nestvarno, nesmiselno govorjenje, razpravljanje: njegova razglabljanja so sama sholastika ♪
  25.      shów  tudi šóv -a [šov] m (ọ̑) zabavna prireditev, oddaja, ki jo navadno vodi kak pevec popevk: imeti, pripraviti show; nastopiti v showu; začetek showa / glasbeni, televizijski show ● ekspr. že spet je imela svoj show je brez premisleka, pridržkov izražala svoja čustva, razpoloženje ♪

   5.270 5.295 5.320 5.345 5.370 5.395 5.420 5.445 5.470 5.495  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA