Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ust (526-550) 
- širokoústenje -a s (ū) glagolnik od širokoustiti: to je samo širokoustenje ♪
- širokoústiti -im nedov. (ú ȗ) ekspr. hvalisavo, bahavo govoriti: širokoustiti o čem; lažnivo širokoustiti širokoústiti se hvaliti se, bahati se: ne verjemi mu vsega, rad se širokousti; širokoustiti se z uspehi ♪
- širokoústnež -a m (ȗ) ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: imajo ga za širokoustneža in sleparja; ko je pijan, je neznosen širokoustnež ♪
- širokoústnost -i ž (ú) ekspr. hvalisavost, bahavost: poznali so ga po širokoustnosti ♪
- škrgoústka -e ž (ȗ) zool. majhni ribi podobna žival z neizrazito glavo, ki živi na dnu plitvih morij, Branchiostoma lanceolatum ♪
- šustéti -ím nedov. (ẹ́ í) šušteti: listje šusti v vetru ♪
- šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage ♪
- šúštarski -a -o prid. (ȗ) nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču ♪
- šuštênje -a s (é) glagolnik od šušteti: šuštenje vetra; lahno šuštenje listja / šuštenje papirja, svilene obleke ♪
- šuštéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
- têžkoindustríjski -a -o prid. (ē-ȋ) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki ♪
- trúst -a m (ȗ) 1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: združiti se v trust / naftni trust 2. publ., ekspr., v zvezi možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: podjetje ima svoj možganski trust; možganski trust ameriškega predsednika ♪
- trústovski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trust: trustovska politika / ekspr. trustovski mogotci ♪
- váruštvo -a s (ȃ) 1. dejavnost varuhov: prevzeti varuštvo / varuštvo staršev / biti pod varuštvom 2. ekspr. samovoljno nadzorstvo: osvoboditi se varuštva tujcev / idejno, politično varuštvo ♪
- včustvovánje -a s (ȃ) glagolnik od včustvovati se: sodoživljanje in včustvovanje ♪
- včustvováti se -újem se dov. (á ȗ) knjiž. čustveno se vživeti: vedno je pripravljen poslušati ljudi v stiski in se včustvovati vanje / včustvovati se v pesem, sliko ♪
- vèleindustriálec -lca m (ȅ-ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn: veleindustrialci in veleposestniki ♪
- vèleindustríja -e ž (ȅ-ȋ) ekspr. industrija velikega obsega: razvoj veleindustrije / jeklarska, tekstilna veleindustrija ♪
- vèleindustríjec -jca m (ȅ-ȋ) veleindustrialec: kapital veleindustrijcev ♪
- vodoprepústen -tna -o prid. (ú) geol. ki prepušča vodo: vodoprepustna plast ♪
- vpúst -a m (ȗ) glagolnik od vpustiti: vpust pare v parni stroj ♪
- vpustíti -ím dov., vpústil (ȋ í) strojn. narediti, da kaj pride v kaj: vpustiti paro v parno turbino ♪
- začustvováti -újem dov. (á ȗ) doživeti čustva, čustveno vznemirjenost: gledalec začustvuje s tragičnim junakom / prepozno je, so začustvovali ♪
- zahrústati -am dov. (ú) 1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: skorja sveže pečenega kruha je zahrustala; brezoseb. ugriznil je v presto, da je zahrustalo / zahrustati med zobmi 2. dati hrustanju podobne glasove: zmrzli sneg je zahrustal pod nogami ♪
- zahrustljáti -ám dov. (á ȃ) narahlo zahrustati: skorja je kar zahrustljala, ko je ugriznil / pesek mu je zahrustljal pod nogami; brezoseb. zasadil je lopato v zmrzlo zemljo, da je zahrustljalo ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626 
