Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (5.176-5.200)


  1.      reformírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo reformíran -a -o: reformirano šolstvo ♦ rel. reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti ♪
  2.      regenerátor  -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov ♪
  3.      regenerírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti ♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko 2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira; koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem regeneríran -a -o: regeneriran kavčuk; volna je regenerirana ♪
  4.      regírati  -am nedov. (ȋ) star. vladati, odločati: kdo torej regira: vladar ali parlament / regirati v društvu ● star. po njegovem mnenju vse regira luna vse določa, na vse odločilno vpliva; nižje pog. dobro si jih regiral vodil, usmerjal ♪
  5.      regíster  -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom 5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
  6.      reglementácija  -e ž (á) glagolnik od reglementirati: reglementacija dajatev, prostitucije / urediti odnose z ustrezno reglementacijo z ustreznimi predpisi ♪
  7.      regrés  -a m (ẹ̑) 1. denarno nadomestilo, ki ga komu da država, kaka organizacija za prodajo, nakup česa po nižji ceni: izplačati kmetom, proizvajalcu, trgovini regres; odobriti regres; pospeševati proizvodnjo z regresi in premijami; regres za malico, vožnjo v šolo; regres za nakup gnojil / dati regres // znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust: letošnji regres bo zadostoval za nekaj dni počitnic na morju; dobiti regres 2. jur. pravica osebe, ki je izpolnila obveznost druge osebe, da od te zahteva povračilo: porok ima, je uveljavil regres / menični regres pravica izpolnitelja menične obveznosti, da od drugih obveznikov zahteva povračilo // povračilo glede na to pravico: zahtevati regres / regres znaša milijon dinarjev ● knjiž., redko na nekaterih kmetijah ni prišlo le do gospodarskega zastoja, ampak celo do regresa regresije, nazadovanja ◊ psih. regresija ♪
  8.      regresíranje  -a s (ȋ) glagolnik od regresirati: regresiranje umetnih gnojil, prevoza v šolo / regresiranje dopusta ♪
  9.      regresírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino ● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust ◊ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano ♪
  10.      reguláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. pravilen, navaden: regularen potek, razvoj; regularen in iregularen / regularna oblika lika / regularno delovanje mehanizma brez motenj / regularna vojska redna vojska 2. reden, ustaljen: izračunati po regularnem postopku / v regularnem času se je tekma končala neodločeno ◊ tekst. regularne pletenine pletenine, sešite iz kosov, pletenih po kroju regulárno prisl.: večje reke so skoraj regularno ohranile predslovanska imena ♪
  11.      regulárnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. pravilnost, navadnost: regularnost poteka bolezni 2. rednost, ustaljenost: regularnost računskega postopka ♪
  12.      regulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnavati: regulirati stroj, zavore 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: regulirati naslonjalo / pri zavijanju regulirati smuči s stopali 3. urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: regulirati hudournik, reko 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: regulirati dotok plina; regulirati hitrost, širino, temperaturo; regulirati z gumbom, zapiranjem odprtine / ta snov regulira količino sladkorja v krvi // uravnavati, usklajevati: regulirati cene, proizvodnjo, uvoz ♦ med. regulirati rojstva 5. knjiž. določati pravila česa, urejati: regulirati pravni postopek; regulirati s sporazumom, z zakonom / pravo regulira družbene odnose regulíran -a -o: reguliran z zakonom; regulirana reka ♪
  13.      rèinkarnírati se  -am se dov. in nedov. (ȅ-ȋ) v nekaterih religijah ponovno se utelesiti v drugem bitju: duša se, ustrezno človekovemu življenju, reinkarnira tudi v različnih živalih / reinkarnirati se v rastlino, žival po smrti se kot duša preseliti v rastlino, žival; pren., knjiž. ta strast se je reinkarnirala v njegovem vnuku rèinkarnírati knjiž. ponovno oživiti: režiser je staro dramsko besedilo reinkarniral ♪
  14.      rèintegrírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati ● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti ♪
  15.      rejékcija  -e ž (ẹ́) vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju ♪
  16.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed ♪
  17.      réka  -e ž (ẹ́) 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed ♪
  18.      rekláma  -e ž (ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo // takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo ● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo ♪
  19.      rekonstruírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto: na podlagi najdene kosti rekonstruirati izumrlo žival / rekonstruirati dogodek, vsebino // ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti: iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo / natančno rekonstruirati besedilo / v spominu rekonstruirati podobo domače hiše ♦ jur. rekonstruirati nesrečo prizadevati si ustvariti take okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča 2. narediti, da kaj slabega, neustreznega postane boljše, primernejše; preurediti, prenoviti: rekonstruirati cesto, električno omrežje / rekonstruirati obrat, podjetje 3. spremeniti sestavo: rekonstruirati vlado rekonstruíran -a -o: rekonstruirana cesta; stavba je rekonstruirana ♪
  20.      rekonstrúkcija  -e ž (ú) glagolnik od rekonstruirati: rekonstrukcija izumrle živali na podlagi najdene čeljusti / rekonstrukcija praslovanske besede / opraviti rekonstrukcijo v stanovanju umorjenega / končati rekonstrukcijo; z rekonstrukcijo izboljšati proizvodnjo; rekonstrukcija telefonskega omrežja / publ. tovarna je v rekonstrukciji se rekonstruira / rekonstrukcija vlade // kar je rekonstruirano: ta vaza je rekonstrukcija ♪
  21.      rekordêr  -ja m (ȇ) kdor je dosegel rekord a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder ♦ šport. rekorder v skoku v višino b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov ♪
  22.      rekreácija  -e ž (á) 1. dejavnost, s katero se človek telesno, duševno sprosti in okrepi: kolesarjenje, planinarjenje je dobra rekreacija; naprave za rekreacijo / organizator rekreacije kdor se navadno poklicno ukvarja z organiziranjem rekreacije / sredstva za športno rekreacijo // telesna, duševna sprostitev in okrepitev s kako dejavnostjo: namen te dejavnosti je rekreacija; zagotoviti rekreacijo delovnih ljudi; to dela za rekreacijo in zabavo; rekreacija v naravi / duševna, telesna rekreacija 2. knjiž. ponovna ustvaritev: rekreacija pesnitve ♪
  23.      rekvirírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti premičnine zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvirirati kmetom, okupiranemu prebivalstvu; rekvirirati hrano, vozila, živino ∙ ekspr. za plezalne kline je doma rekviriral vse ustrezne železne predmete vzel rekviríran -a -o: rekvirirana hrana ♪
  24.      rekvizitêr  -ja m (ȇ) gled. delavec, ki skrbi, da so rekviziti za določen prizor pripravljeni, ustrezno razmeščeni: zaposliti se kot rekviziter / filmski, gledališki rekviziter ♪
  25.      relácija  -e ž (á) 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor—Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije ● publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod—Zahod med Vzhodom in Zahodom ◊ mat. odnos med elementi množice ♪

   5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA