Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ust (501-525) 
- sòčustvovánje -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od sòčustvováti: sočustvovanje v ljubezni; sožitje in sočustvovanje med ljudmi ♪
- sočustvovánje -a s (ȃ) glagolnik od sočustvováti: sočustvovanje z ženo in materjo, ki sta se mučili z delom / pomagati iz sočustvovanja iz sočutja ♪
- sòčustvováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) knjiž. skupaj s kom čustvovati: sočustvovati z navdušeno množico / sočustvovala je z vsem, kar mu je napolnjevalo srce ♪
- sočustvováti -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati sočutje: sočustvovati z ljudmi v taborišču / sočustvovati s tujo bolečino / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše mame sočustvovali z nami sočustvujóč -a -e: sočustvujoči reševalci ponesrečencev ♪
- sòustanovítelj -a m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom ustanovitelj česa: bil je narodni buditelj in soustanovitelj Mohorjeve družbe / dolžnosti soustanoviteljev društva ustanoviteljev ♪
- sòustanovíteljica -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od soustanovitelj: soustanoviteljica revije ♪
- sòustanovíteljski -a -o (ȍ-ȋ) pridevnik od soustanovitelj: soustanoviteljske pravice in dolžnosti ♪
- sòustanovíteljstvo -a s (ȍ-ȋ) dejstvo, da je kdo soustanovitelj: priznati komu soustanoviteljstvo šole ♪
- sòustváriti -im dov. (ȍ-á ȍ-ā) skupaj s kom ustvariti: snemalec in režiser sta soustvarila dober film ♪
- sòustvarjálec -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture ♪
- sòustvarjálen -lna -o prid. (ȍ-ȃ) ki soustvarja: uspeh predstave ob ubranosti vseh soustvarjalnih elementov / soustvarjalni pomen ilustracije sòustvarjálno prisl.: ti elementi so soustvarjalno vključeni v uprizoritev ♪
- sòustvarjálka -e [u̯k in lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soustvarjalec: menil je, da bi mogla biti ona navdihovalka in soustvarjalka njegove poezije ♪
- sòustvarjálnost -i ž (ȍ-ȃ) dejstvo, da je kdo soustvarjalen: pri nastajanju plesne umetnine je potrebna soustvarjalnost vsakega plesalca ♪
- sòustvárjanje -a s (ȍ-á) glagolnik od soustvarjati: vabiti ljudi k soustvarjanju novega reda ♪
- sòustvárjati -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom ustvarjati: soustvarjati umetnino / s svojimi deli je soustvarjal novo državo / to njegovo prizadevanje je soustvarjalo ugodne razmere za kasnejše politično delo sòustvarjajóč -a -e: soustvarjajoča moč kritike ♪
- spódnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na spodnjo čeljust: spodnječeljustni sklep ♪
- spúst -a m (ȗ) 1. glagolnik od spustiti: spust rolete, zavese / spust po vrvi / spust letala / spust v dolino; spust po severnem pobočju je nevaren; spust s padalom / spust na smučeh 2. svet, ki je čedalje nižji v določeni smeri: položen, strm spust / tura z dolgimi spusti in velikimi vzponi ♪
- spústen -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na spust: spustni mehanizem / spustna vrata / spustni let, polet ♪
- spustíti -ím dov., spústil (ȋ í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti otroka na tla; žerjav je spustil tovor na ladjo // narediti, da pride kaj na določeno (nižje) mesto sploh: letala so spustila bombe; spustiti kovanec v avtomat; spustiti krsto v grob; jamar se je spustil v jamo 2. narediti, da kaj kam pride: spustiti vodo na mlinsko kolo; spustiti mrzel zrak v sobo // narediti, da se kaj začne premikati po čem: spustiti čoln po vodi, hlod po drči / otroci so spustili zmaja / spustiti ladjo v vodo 3. narediti, da kdo lahko kam pride, gre: spustiti koga skozi vrata; ni ga spustil v hišo; stopil je s poti in ga spustil mimo; spustiti naprej, noter / spustiti tekmovalca na start 4. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: spustiti cene; dohodki so se zelo spustili / temperatura zraka se je spustila pod ničlo; pog. živo srebro se je globoko spustilo ● zastar. gospodar ga ni spustil v mesto pustil; ekspr. spustiti bunker v
zrak razstreliti ga; ekspr. spustil je svoje kosti na klop sedel je; pog. spustiti krilo, obleko podaljšati krilo, obleko tako, da se odstrani rob; ekspr. spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; publ. spustiti tovarno v obratovanje, pogon narediti, da začne obratovati, delati; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. spustiti koga z vajeti ne imeti ga več popolnoma v oblasti; žarg., šol. spustiti koga skozi dopustiti, da kdo opravi izpit, izdela razred, čeprav ne obvlada snovi; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; ekspr. pri ceni mu je malo spustil znižal je ceno ◊ vet. spustiti samca (k samici) povzročiti,
narediti, da samec oplodi samico spustíti se 1. premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti se na tla / spustiti se pod vodno gladino; pren. spustiti se na trdna tla resničnosti // premakniti se navzdol: letalo se je hitro spustilo; helikopter se je spustil prenizko; spustiti se na tisoč petsto metrov nadmorske višine; alpinisti se vsak dan spustijo za petsto metrov // premikajoč se po zraku priti na določeno (nižje) mesto: race se proti večeru spustijo na jezero; v vinograd se je spustila jata škorcev / zaradi megle se letalo ni moglo spustiti pristati 2. začeti se premikati navzdol: spustiti se s padalom; spustiti se po klancu, strmini 3. spremeniti
položaj v smeri navzdol: za ovinkom se proga spusti / cesta se v ostrih zavojih spusti v dolino / pobočje se strmo spusti je strmo 4. pojaviti se, nastopiti na površini: na dolino se je spustila megla / knjiž. sence so se že spustile // knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: nenadoma se je spustil mrak; na zemljo se je spustila noč znočilo se je 5. ekspr., v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: spustiti se v nevarnost, tveganje / spustiti se v ljubezensko avanturo // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: konj se je spustil v dir, tek; spustiti se v beg zbežati; spustiti se v boj začeti se bojevati / spustiti se v jok, klepet / spustiti se v politiko začeti politično delovati ● ekspr. sonce se je spustilo za goro je zašlo; ekspr. spustiti se na kolena poklekniti; star. spustiti se na dolgo, nevarno pot oditi, odpraviti se; ekspr. dostojanstveno se je spustil na stol, v naslanjač je sedel; ekspr. žal mu je, da se je spustil v to zadevo da se je je lotil; evfem. spustila se je s prvim moškim, ki ji je bil všeč imela je spolne odnose z njim; ekspr. predaleč se je spustil, da bi se sedaj lahko umaknil preveč je naredil, žrtvoval za stvar spustívši zastar.: stopil je s poti, spustivši žensko naprej spuščèn -êna -o: most je že spuščen; spuščen
zastor; zapornice niso spuščene; spuščeno sidro; prim. izpustiti ♪
- spustljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da spustiti: spustljivi most ♪
- spústnica -e ž (ȗ) cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij; reševalni prt: napeti spustnico ♪
- stremúštvo -a s (ȗ) slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo ♪
- širokoúst -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokoust obraz ♪
- širokoústen 1 -tna -o prid. (ȗ) ekspr. ki ima široka, velika usta: širokousten moški ♪
- širokoústen 2 -tna -o prid. (ú ū) ekspr. ki se (rad) hvali, baha: širokousten človek / širokoustno besedičenje širokoústno prisl.: širokoustno ji je zagotavljal ljubezen ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601