Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (451-475)



  1.      pustolóviti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu
  2.      pustolóvka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka
  3.      pustolóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pustolovce ali pustolovstvo: pustolovski človek / pustolovsko življenje / pustolovski film, roman
  4.      pustolóvstvo  -a s (ọ̑) nagnjenje k pustolovščinam: pustolovstvo jima je bilo v krvi; na pot se je odpravil zaradi pustolovstva
  5.      pustolóvščina  -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina
  6.      pústost  -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe
  7.      pustóšenje  -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele
  8.      pustóšiti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši
  9.      pustóšnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom
  10.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine
  11.      pustótnik  -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step
  12.      pustovánje  -a s () glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem
  13.      pustováti 1 -újem nedov.) praznovati pust: fantje in dekleta so pustovali
  14.      pustováti 2 -újem nedov.) zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi
  15.      pustúh  -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha
  16.      rádioindustríja  -e ž (ā-) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije
  17.      razčustvovánost  -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost
  18.      razčustvováti  -újem dov.) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala
  19.      razkúštranček  -čka m () ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček
  20.      razkúštranec  -nca m () ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci
  21.      razkúštrati  -am dov. () ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada
  22.      razpúst  -a m () glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust društva
  23.      razpustítev  -tve ž () glagolnik od razpustiti: razpustitev društva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi
  24.      razpustíti  -ím dov., razpústil ( í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti
  25.      razústen  -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA