Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ust (451-475) 
- pustolóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu ♪
- pustolóvka -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka ♪
- pustolóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pustolovce ali pustolovstvo: pustolovski človek / pustolovsko življenje / pustolovski film, roman ♪
- pustolóvstvo -a s (ọ̑) nagnjenje k pustolovščinam: pustolovstvo jima je bilo v krvi; na pot se je odpravil zaradi pustolovstva ♪
- pustolóvščina -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina ♪
- pústost -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe ♪
- pustóšenje -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele ♪
- pustóšiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši ♪
- pustóšnik -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom ♪
- pustôta -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
- pustótnik -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step ♪
- pustovánje -a s (ȃ) glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem ♪
- pustováti 1 -újem nedov. (á ȗ) praznovati pust: fantje in dekleta so pustovali ♪
- pustováti 2 -újem nedov. (á ȗ) zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi ♪
- pustúh -a m (ū) slabš., redko pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha ♪
- rádioindustríja -e ž (ā-ȋ) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije ♪
- razčustvovánost -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost ♪
- razčustvováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
- razkúštranček -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
- razkúštranec -nca m (ȗ) ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci ♪
- razkúštrati -am dov. (ȗ) ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase razkúštran -a -o: razkuštrani lasje; razkuštrana brada ♪
- razpúst -a m (ȗ) glagolnik od razpustiti: po razpustu parlamenta so razpisali volitve; razpust društva ♪
- razpustítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razpustiti: razpustitev društva, kluba, skupščine / razpustitev tablete v vodi ♪
- razpustíti -ím dov., razpústil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi
toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti ♪
- razústen -tna -o prid. (ú ū) knjiž. bahav, širokousten: razusten človek / razustna samohvala; razustno govorjenje ♪
326 351 376 401 426 451 476 501 526 551