Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (401-425)


  1.      predpúst  -a m (ȗ) etn. čas od 6. januarja do pustnega torka: predpust je minil; zabave in plesi v predpustu / poročiti se v predpustu ♪
  2.      predpústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na predpust: predpustni plesi; predpustne burke / predpustni čas ♪
  3.      prekucúštvo  -a s (ȗ) ekspr. prevratništvo: preganjali so jih zaradi prekucuštva ♪
  4.      prepúst  -a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri hidrocentrali ● pisar. tako ravnanje je velik prepust velika napaka, malomarnost ◊ obrt. odprtina na jezu, skozi katero ob dvignjeni, odstranjeni zapornici teče voda v mlinsko korito ♪
  5.      prepúst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso ♪
  6.      prepústen  -tna -o prid. (ú) ki prepušča, zlasti tekočino: prepustna opna; prst za to rastlino naj bo prepustna; dobro, težko prepusten / prepusten za toploto, vodo ♪
  7.      prepustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prepustiti: prostovoljna prepustitev sobe / prepustitev manj pomembnih del pomočniku; prepustitev dolžnosti drugemu / prepustitev obupu ♪
  8.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
  9.      prepústnica  -e ž (ȗ) pismeno dovoljenje za prehod meje, zastraženega mesta: ker je imel prepustnico, mu je stražar dovolil vstopiti; pokazati prepustnico; prepustnica za stražo / dvolastniška, obmejna prepustnica; pren. njegova drama je zdaj dobila prepustnico ♦ tur. turistična prepustnica ki daje turistu pravico bivanja v državi do 30 dni ♪
  10.      prepústnost  -i ž (ú) sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo ♦ avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepuščenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri ♪
  11.      prešúšten  tudi préšušten -tna -o prid. (ȗ; ẹ̄) nanašajoč se na prešuštvo ali prešuštvovanje: prešuštno razmerje; prešuštno življenje / prešušten mož; prešuštna žena in njen ljubimec ♪
  12.      prešúštnica  tudi préšuštnica -e ž (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročena ženska, ki spolno občuje zunaj zakona: imajo jo za prešuštnico ♪
  13.      prešúštnik  tudi préšuštnik -a m (ȗ; ẹ̄) ekspr. poročen moški, ki spolno občuje zunaj zakona: obsojati prešuštnika ♪
  14.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu ♪
  15.      prešuštvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju ♪
  16.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  17.      preustròj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema ♪
  18.      preustrojítev  -tve ž (ȋ) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preustrojitev družbe; preustrojitev zakonov ♪
  19.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  20.      preustvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preustvariti: preustvaritev odnosov med ljudmi / preustvaritev mita ♪
  21.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  22.      preustvárjanje  -a s (á) glagolnik od preustvarjati: preustvarjanje človeka; preustvarjanje sedanjega položaja / preustvarjanje življenja v umetnosti ♪
  23.      preustvárjati  -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, predrugačevati: preustvarjati družbo ∙ knjiž. svobodno preustvarjati zgodovinsko snov predelovati ♪
  24.      pripúst  -a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu ♪
  25.      pripústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA