Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ust (295-319) 
- lúster -tra m (ú) pog. lestenec: kupiti velik luster / vsi lustri v dvorani gorijo ♪
- lúšten -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima // prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven lúštno prisl.: tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno ♪
- lúštkan -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo ♪
- lúštrek in lúštrk -a m (ȗ) vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka ♪
- mèdčeljústnica -e ž (ȅ-ȗ) anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica ♪
- mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
- mesopúst -a m (ȗ) 1. zastar. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam; pust: ob mesopustu sta še skupaj popivala 2. v ruskem okolju štiridesetdnevni post: ob mesopustu ni bilo plesov in porok ♪
- moustérien -a [musterjén] m (ẹ̑) arheol. kultura neandertalskega človeka: raziskovati moustérien ♪
- mustáčar -ja m (ȃ) ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo pa je tisti mustačar ♪
- mustáče -táč ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: slike bradatih mož z dolgimi mustačami ♪
- mustáči -ev m mn. (á ā) nar. brki, zlasti veliki: Z užitkom jo [cigareto] je slinil in bilo je, kakor da se mu izpod mustačev utrinja posmeh (I. Koprivec) ♪
- mústang -a m (ȗ) 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu ♪
- muštácar -ja m (ȃ) ekspr. kdor ima (velike) brke: mrk muštacar ♪
- muštáce -tác ž mn. (á ȃ) ekspr. brki, zlasti veliki: vihati si muštace ♪
- nàdizkústven -a -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva ♪
- naizúst in na izúst prisl. (ȗ) star. na pamet: učiti se, znati naizust / zastar. prej je le tako naizust govoril ♪
- napúst -a m (ȗ) redko napušč, pristrešek: hiša ima širok napust ♪
- napústek -tka m (ȗ) knjiž., redko napušč, pristrešek: napustek pri hiši / stati pod napustkom ◊ gozd. količina, ki se pri prvem merjenju lesa doda k določeni količini zaradi osušitve, kala ♪
- napustíti -ím dov., napústil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj ohlapno: napustiti krilo / redko napustiti vajeti popustiti 2. napraviti, da sega kaj čez določeno ravnino: napustiti podplate pri čevljih ● nar. štajersko šel je v mlin in napustil vodo spustil na mlinsko kolo napuščèn -êna -o: okna so krasili napuščeni robovi ♪
- nèdopústen -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik ♪
- nèdopustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva ♪
- nèdopústnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona ♪
- nèizkústven -a -o prid. (ȅ-ȗ) nasproten, drugačen od izkustvenega: neizkustvena metoda / izkustveni in neizkustveni svet / neizkustveno iskanje ♦ filoz. neizkustvena sodba ♪
- nèodpústen -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. neodpustljiv: neodpustna žalitev / neodpustna napaka ♪
- nèodpustljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da odpustiti: neodpustljiva žalitev; neodpustljivo ravnanje // ekspr. zelo velik, hud: neodpustljiva napaka, zamuda nèodpustljívo prisl.: igrali so neodpustljivo slabo ♪
170 195 220 245 270 295 320 345 370 395 
