Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (170-194)


  1.      degustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na degustacijo: degustacijska komisija / degustacijske sposobnosti degustatorja ♪
  2.      degustátor  -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
  3.      degustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) opravljati pokušnjo, pokušati: degustirati vina ♪
  4.      delopúst  -a m (ȗ) star. čas pred praznikom, ko se neha delati: delopust se je pričel; po vaseh je zvonilo, odzvonilo delopust; sobotni delopust; delopust pred nedeljo / bilo je na delopust k prazniku // nav. šalj. prosti čas, prosto: ta dan sta imela delopust ♪
  5.      disgustírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vzbuditi v kom razočaranje, odpor, nerazpoloženje: njegovo vedenje me je zelo disgustiralo ♪
  6.      dopúst  -a m (ȗ) dovoljena začasna prekinitev dela, službe: dati, dobiti, imeti dopust; nastopiti, vzeti dopust; prositi za dopust; biti na dopustu / bolezenski, bolniški, brezplačni, izredni, porodniški, študijski dopust; letni dopust določeno število plačanih, dela prostih dni, ki je z zakonom zagotovljeno vsakemu uslužbencu / od vojakov je prišel na dopust // pog. letni dopust: letos smo preživeli dopust na morju; dopust bo vzel avgusta / kam greste na dopust? ♪
  7.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ȗ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev ♪
  8.      dopústen 2 -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopust: v dopustnih dneh se veliko ukvarja s športom ♪
  9.      dopustílo  -a s (í) zastar. dovoljenje: prosil bom dopustila, da bi tisti dan vino točil; obrtna dopustila ♪
  10.      dopustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dopustiti: to je storil z njegovo dopustitvijo; dopustitev dejanja ♪
  11.      dopustíti  -ím dov., dopústil (ȋ í) 1. ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj zgodi, godi: dopustil je, da je odšla domov / tega vendar ne smemo dopustiti dovoliti 2. knjiž. priznati za možno: nekateri bodo res tako mislili, je dopustil oče dopuščèn -êna -o: star. dopuščeno mu je bilo vrniti se domov ♪
  12.      dopustljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki se (še) dopušča; dopusten: to ni dopustljivo ♪
  13.      dopústnica  -e ž (ȗ) 1. redko dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice 2. ženska oblika od dopustnik ♪
  14.      dopústnik  -a m (ȗ) kdor ima dopust: pregledal je seznam dopustnikov / dopustniki so se vračali v vojašnico / dopustniki in izletniki; letos je bilo na Jadranu veliko dopustnikov ♪
  15.      dopústniški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dopustnike ali dopust: svoje dopustniške dneve preživlja v gorah; dopustniška sezona / dopustniški kraji; dopustniške olajšave ♪
  16.      dopústnost  -i ž (ú) lastnost dopustnega: dopustnost stroge literarne kritike; dopustnost pritožbe / to je še v mejah umetniške dopustnosti ♪
  17.      drúštvece  in drúštevce -a [vǝc; tǝv] s (ȗ) manjšalnica od društvo: ustanovili smo nekakšno društvece ♪
  18.      drúštven  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na društvo: društveni odbor; društvena pravila / društveno glasilo / veseli ga društveno delo; med okupacijo je društveno življenje zamrlo // zastar. družaben, zabaven: bil je zelo društven človek / društveno življenje v mestu je bilo živahno ♪
  19.      drúštvenica  -e ž (ȗ) zastar. članica: število društvenic se je znatno povečalo ♪
  20.      drúštvenik  -a m (ȗ) zastar. član: bil je zelo agilen društvenik; nesoglasja med odborom in društveniki / imenovali so ga za častnega društvenika ♪
  21.      društvenína  -e ž (ȋ) zastar. članarina: plačati društvenino ♪
  22.      drúštvo  -a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine ♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam ♪
  23.      društvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od društvovati: dijaško društvovanje ♪
  24.      društvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. biti, delovati v društvih: v mladih letih je veliko društvoval ♪
  25.      dvóčeljústen  -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) strojn. ki ima dve čeljusti: dvočeljustna zavora; dvočeljustno rezilo ♪

   45 70 95 120 145 170 195 220 245 270  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA