Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ust (1.320-1.344)


  1.      ekvilibrístika  -e ž (í) artistična ravnotežna spretnost: umetnik v ekvilibristiki; pren., ekspr. njegovi naravi so tuje čustvene skrajnosti in intelektualna ekvilibristika ♪
  2.      ekvivalènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnova ♦ ekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji ♪
  3.      elán  -a m (ȃ) velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij ♪
  4.      elektrifikácija  -e ž (á) zgraditev, gradnja objektov, naprav za prenos in uporabo električne energije: posebno pozornost so posvetili elektrifikaciji hribovskih krajev; industrializacija in elektrifikacija države / elektrifikacija železniških prog / elektrifikacija gospodinjstev uvedba, uvajanje električnih aparatov, naprav v gospodinjstva ♪
  5.      elektro...  ali eléktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na elektriko a) s tujko v drugem delu: elektroakustika, elektroinštalacije, elektropozitiven b) z domačo besedo v drugem delu: elektrooprema in elektro oprema ♪
  6.      eléktrodiagnóstika  -e ž (ẹ̑-ọ́) med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih // žarg. oddelek v bolnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju ♪
  7.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
  8.      eléktrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na elektrokemijo: elektrokemični procesi / elektrokemična industrija ♪
  9.      elektrónik  -a m (ọ́) 1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov 2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki ♪
  10.      elektrónika  -e ž (ọ́) veda o električnem prevajanju v vakuumu, plinih in polprevodnikih ter o praktični uporabi teh pojavov: razvoj elektronike; uveljavljanje elektronike v industriji / mednarodni kongres elektronike; industrija za elektromehaniko, telekomunikacije in elektroniko ♪
  11.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  12.      elementárnost  -i ž (ȃ) prvinskost, neponarejenost: pisatelj je pokazal krutost v vsej njeni elementarnosti; novela je prežeta s pristno elementarnostjo; elementarnost čustev, ljubezni ♪
  13.      elevtêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. od ničesar odvisen, prost, svoboden: elevterično čustvovanje ♪
  14.      elípsa  -e ž (ȋ) 1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse // lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer 2. lingv. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse ♪
  15.      elizíja  -e ž (ȋ) lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ♪
  16.      êlkar  tudi élkar -ja m (ȇ; ẹ̑) ekspr. kdor elka: elkarji dolgo niso popustili ♪
  17.      êlkati  tudi élkati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) lingv. izgovarjati glas l namesto normalnega (dvoustničnega) u̯: govornik je začel v zanosu elkati ♪
  18.      emajlírec  -rca m (ȋ) kdor emajlira: kvalificiran emajlirec // žarg. kdor je zaposlen v industriji za emajliranje: posvetovanje emajlircev ♪
  19.      embalíranje  -a s (ȋ) glagolnik od embalirati: blago se je pokvarilo zaradi nepravilnega embaliranja; industrijsko embaliranje sadja; naprava za embaliranje ♪
  20.      emfátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. čustveno močno poudarjen; zanosen, vznesen: emfatičen nagovor; emfatični izrazi; emfatičen poudarek / emfatičen naslov knjige; emfatične fraze / delo je polno emfatičnega obsojanja vojne ♦ lingv. emfatična podaljšava samoglasnikov emfátično prisl.: emfatično govoriti, vzklikniti ♪
  21.      emfáza  -e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi ♪
  22.      eminénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen: eminenten voditelj; eminenten znanstvenik // ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste: ustanova opravlja eminentno kulturno nalogo; to vprašanje je za razpravo eminentne važnosti eminéntno prisl.: taka gostovanja eminentno prispevajo k zbliževanju med narodi; to je naša eminentno znanstvena publikacija ♪
  23.      emócija  -e ž (ọ́) knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo; pesem je nastala iz emocije; močna, silovita, velika emocija; dejanje pod vplivom trenutne emocije / umetniška emocija ♪
  24.      emocionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik ◊ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjem emocionálno prisl.: biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje ♪
  25.      emocionálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost emocionalnega, čustvenost: emocionalnost pisateljevih črtic / njegove pesmi so prežete z močno emocionalnostjo; pesnik je človek s povečano emocionalnostjo ♪

   1.195 1.220 1.245 1.270 1.295 1.320 1.345 1.370 1.395 1.420  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA