Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
uspavalo (5)
- uspaválo -a s (á) uspavalno sredstvo: dati bolniku uspavalo; jemati uspavala; pomirjevala in uspavala ♪
- gúganje -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje ♪
- hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
- tiktákanje -a s (ā) glagolnik od tiktakati: tiktakanje ure ga je uspavalo / tiktakanje metronoma ♪
- uspávati -am nedov. (ā) 1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan: uspavati otroka s pesmico, z zibanjem; enakomerno tresenje vagona ga je uspavalo / hipnotizer jo je zlahka uspaval spravil v spanju podobno stanje; nežni zvoki so jih uspavali omamljali 2. ekspr. povzročati, da je kdo nedejaven, nedelaven: zmage in uspehi tekmovalcev niso uspavali; obljube so jih preveč uspavale; marsikdo se je s tem uspaval / propaganda je hotela uspavati javno mnenje / s tem so uspavali pazljivost ljudi zmanjševali; ekspr. take besede so mu uspavale vest povzročale, da se je manj zavedal svoje krivde uspavajóč -a -e: uspavajoč glas, vonj; zrak je bil topel, uspavajoč; prisl.: tablete delujejo uspavajoče; uspavajoče govoriti uspávan -a -o: uspavan od enakomernega ropota ♪