Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

usmeritev (26-28)

26.      zadrževálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zadrževanje: zadrževalna naprava / taka usmeritev ima zadrževalen vpliv na gospodarstvo ♪
27.      zaréza  -e ž (ẹ̑) 1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice // kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte 2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju // kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov // čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki 3. redko glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo 4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem ♪
28.      zasektášiti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: zasektašil je, čeprav je politična usmeritev jasna ♪

   1 26