Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

usahniti (6)



  1.      usahníti  in usáhniti -em dov. ( á) 1. postati suh, brez vode: jezero vsako leto enkrat usahne; mlake so usahnile / ta studenec nikoli ne usahne; pren., ekspr. naravni dotok prebivalcev je usahnil; vir dohodkov mu je usahnil // izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku je usahnila 2. zaradi suše prenehati rasti, odmreti: drevo je usahnilo; od vročine je trava usahnila 3. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikoli usahnila; njegovo znanje je hitro usahnilo / glas je usahnil v bučanju vetra; beseda mu je usahnila v grlu nenadoma je umolknil // miniti, prenehati: njena ljubezen je usahnila; prijateljstvo do smrti ni usahnilo / bolečina je usahnila / družabno življenje v kraju je usahnilo ● ekspr. dekle je od žalosti usahnilo oslabelo, shiralo; ekspr. mleko ji je usahnilo nima več mleka; ekspr. z njegovo smrtjo je njihov rod usahnil izumrl; ekspr. solze so ji usahnile prenehala je jokati; prim. usahel
  2.      osahníti  in osáhniti -em dov. ( á) usahniti: bila je taka vročina, da je vsa trava osahnila / star. sod poveznemo, da lahko osahne se osuši
  3.      posahníti  in posáhniti -em dov. ( á) drug za drugim usahniti: studenci so posahnili / vse rože v vrtu so posahnile
  4.      usáhel  -hla -o [ǝ] prid. (á) 1. ki je suh, brez vode: usahle mlake; rečna korita so usahla / usahli studenci / usahla sluznica; pren., ekspr. usahla delovna vnema ∙ ekspr. stiskala je otroka na usahle prsi prsi, v katerih ni več mleka; ekspr. bolnikovo telo je bilo usahlo shujšano, shirano 2. ki je zaradi suše prenehal rasti, odmrl: usahlo cvetje, listje; prim. usahniti
  5.      usahnítev  -tve ž () glagolnik od usahniti: usahnitev studenca / usahnitev materialnih virov
  6.      zahiréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. upasti, usahniti: roka, tkivo zahiri




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA