Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

urnebesen (1)



  1.      úrnebésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) zastar. zelo glasen, bučen: urnebesni klici navdušenja / urnebesen trušč / urnebesna tišina zelo velika




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA