Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
urn (51-75)
- mehurnják -a m (á) med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih ♪
- múrnovski -a -o prid. (ū) tak kot pri Murnu: murnovsko razpoloženje v pesmi ♪
- natúrnost -i ž (ȗ) knjiž. naravnost, neprisiljenost: kulise vzbujajo vtis naturnosti / njena naturnost in preprostost jim je ugajala / občudovali so naturnost njegove igre ♪
- nèažúrnost -i ž (ȅ-ȗ) adm. lastnost, značilnost neažurnega: neažurnost evidence; neažurnost v poslovanju ♪
- nèkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe ♪
- nèsigúrnost -i ž (ȅ-ȗ) pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost ♪
- neúrnik -a m (ȗ) knjiž. hudournik: s hriba je pridrl neurnik ♪
- ničémurnica -e ž (ẹ̄) zastar. nečimrnica: kako se ta ničemurnica oblači ♪
- ničémurnik -a m (ẹ̄) zastar. nečimrnik: to ti je velik ničemurnik in bahač ♪
- ničémurnost -i ž (ẹ̄) zastar. nečimrnost: ženska ničemurnost ♪
- noktúrno -a m (ȗ) muz. krajša skladba liričnega, otožnega značaja, navadno klavirska: zaigrati nokturno; Chopinovi nokturni ♪
- nürnberški -a -o [nír-] prid. (ȋ) nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani ∙ šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda ♦ zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu ♪
- odúrnež -a m (ȗ) ekspr. neprijazen, nepriljuden človek: delati mora skupaj s tem odurnežem ♪
- odúrnost -i ž (ū) lastnost, značilnost odurnega: odurnost zločina / ekspr. odurnost in samotarstvo / počenjati odurnosti in grdobije ♪
- ósemúrnik -a [sǝm] m (ọ̄-ȗ) žarg. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči ♪
- pricúrniti -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil ♪
- saturnálije -lij ž mn. (á ȃ) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije ♪
- saturnízem -zma m (ȋ) med. zastrupljenje s svincem ♪
- sigúrnost -i ž (ȗ) pog. 1. gotovost, nedvomnost: sigurnost smrti // zanesljivost: občudovati sigurnost kirurgovih rok / delati s sigurnostjo 2. prepričanost, trdnost: sigurnost, da so na pravi poti, je bila po tem dogodku še večja // samozavestnost, odločnost: občudovati sigurnost govornikovega nastopa 3. varnost: sigurnost skrivališča / pravna, socialna sigurnost ♪
- struktúrnost -i ž (ȗ) značilnost strukturnega: strukturnost postopka / publ. načelo strukturnosti ♪
- štukatúrnik -a m (ȗ) obrt. žebelj v obliki kavlja za pritrjevanje štukatur: zabiti štukaturnik ♪
- turn ipd. gl. turen ipd. ♪
- túrnar -ja m (ū) v stari Avstriji član nemške telovadne organizacije Turnverein: demonstracije proti turnarjem / nemški turnarji ♪
- turnéja -e ž (ẹ̑) potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo; zboleti med turnejo, na turneji; tisoč kilometrov dolga turneja; enomesečna turneja; turneja orkestra; turneja predsednika države; turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo ♪
- turnír -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje tekmovanje 2. zgod.
srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226