Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
urn (26-50)
- fízkultúrniški -a -o (ȋ-ȗ) pridevnik od fizkulturnik: fizkulturniška vnema ♪
- furnír -ja m (í) v tanke plasti, liste zrezan les: izdelovati furnir; obložiti s furnirjem; hrastov, orehov furnir; kos, list furnirja ♦ les. plemeniti furnir za oblaganje zunanje strani izdelkov; slepi furnir za podlago plemenitemu furnirju ♪
- furnírati -am nedov. in dov. (ȋ) oblagati s furnirjem: izdelke iz mehkega lesa navadno furnirajo furníran -a -o: furnirano pohištvo ♪
- furníren -rna -o (ȋ) pridevnik od furnir: furnirna plošča ♪
- furnírnica -e ž (ȋ) les. obrat za izdelovanje furnirja: podjetje ima furnirnico, žagarski obrat in mizarstvo ♪
- furnírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na furnir: furnirski izdelki ♦ les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja ♪
- hudoúrnica -e ž (ȗ) redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku ♪
- hudoúrnik -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
- hudoúrniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij ♪
- journal gl. žurnal ♪
- kotúrn -a m (ú) 1. nav. mn., pri starih Grkih in Rimljanih obuvalo z zelo visokim podplatom, ki ga nosijo igralci: igralci z maskami in koturni; pren., knjiž. našemu pojmovanju ni najvišje vedno tisto, kar se postavlja na visoke koturne 2. knjiž., redko izumetničen, bombastičen stil: v prevodu se čuti koturn ♪
- kotúrnski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na koturn: bili so v visokih koturnskih čevljih / koturnska privzdignjenost igre ♪
- kultúrnica -e ž (ȗ) ženska oblika od kulturnik: kulturnice in umetnice ♪
- kultúrnik -a m (ȗ) 1. nav. ekspr. kulturni delavec: zbrali so se številni znani kulturniki; delež slovenskih kulturnikov pri ustvarjanju kulture; kulturniki in umetniki 2. med narodnoosvobodilnim bojem kdor se ukvarja s kulturno-prosvetnim delom zlasti v brigadi in na osvobojenem ozemlju: kulturniki so priredili miting; brigadni kulturnik; kulturniki Šercerjeve brigade ♪
- kultúrniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kulturnike ali kulturništvo: kulturniška skupina je priredila miting / kulturniški krogi / spremljanje kulturniške problematike ♪
- kultúrništvo -a s (ȗ) nav. ekspr. dejavnost kulturnih delavcev: gojiti kulturništvo / publ. oddaja, narejena s precejšnjo mero kulturništva in elegance lastnosti kulturnih delavcev ♪
- kulturnobójen in kulturnobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na kulturni boj: kulturnobojni načrti / kulturnobojno razpoloženje ♪
- kultúrnopolítičen -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na kulturno politiko: sprejeti kulturnopolitični program; zanimali so se za kulturnopolitična dogajanja / kulturnopolitična publicistika; kulturnopolitična zgodovina ♪
- kultúrnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost kulturnega: to dokazuje njegovo visoko kulturnost / kulturnost družbe, naroda / duhovna kulturnost / kulturnost postrežbe ♪
- kultúrnozgodovínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) nanašajoč se na kulturno zgodovino: kulturnozgodovinska študija ♪
- kúrnica -e ž (ȗ) zaprt prostor za kokoši: postaviti kurnico ♪
- kúrnik -a m (ȗ) 1. zaprt prostor za kokoši: očistiti, postaviti kurnik; odprl je vrata kurnika // iz palic narejen zaboj zlasti za prevažanje perutnine: vzeti kokoši iz kurnika 2. slabš. tesen, zaprt prostor: stanuje v podstrešnem kurniku ♪
- kúrnjak -a m (ȗ) star. kurnik, kokošnjak: kurnjaki in golobnjaki ♪
- libúrna -e ž (ȗ) navt. lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom ♪
- mehúrnik -a m (ȗ) med., vet. obliž, ki povzroča mehurjasta vnetja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226