Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ure (488-512)


  1.      dvíg  -a m (ȋ) glagolnik od dvigniti ali dvigati: a) pozdravil je z dvigom roke; dvig na prste / dvig ladje z morskega dna b) dvig cen; skrbeti za dvig produktivnosti dela / dvig zračnega pritiska, temperature c) nujno potreben je strokovni dvig kadrov č) dvig denarja v banki / knjiženje vlog in dvigov ♪
  2.      dvíganje  -a s (ȋ) glagolnik od dvigati: a) dviganje težkih bremen / priprava za dviganje potopljenih ladij / ponosno dviganje glave / glasovanje z dviganjem rok ♦ šport. dviganje uteži b) dviganje in padanje cen; dviganje kupne moči prebivalstva; dviganje storilnosti c) dviganje dežele iz gospodarske zaostalosti; idejno, strokovno dviganje kadrov č) dviganje denarja je omejeno na čas od 10. do 11. ure d) dviganje množic v oborožen upor e) opazovati dviganje letala ♪
  3.      dvójnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti: to ni bila ona, pač pa njena dvojnica // film., gled. ženska, ki nadomešča pravo igralko v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: prizore na smučeh so posneli z dvojnico, smučarsko prvakinjo 2. vsaka od dveh ali več enakih stvari: knjižnica si je za izposojanje knjig uredila oddelek dvojnic // lingv. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dvojnica / pogovorna dvojnica sinonim 3. etn. piščal iz enega kosa lesa z dvema cevema: pastir je piskal na dvojnico ♪
  4.      dvóplástnost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvoplastnega: dvoplastnost obloge; pren. dvoplastnost kulture ♪
  5.      edínec  -nca m (ȋ) 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor ♪
  6.      efektuírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko uresničiti, narediti: predlagane železnice ni mogoče efektuirati z lastnimi sredstvi ♪
  7.      ekonómičen  -čna -o prid., ekonómičnejši (ọ́) 1. ki ustreza varčnosti, smotrnosti, gospodaren: doseči najekonomičnejšo izrabo toplote; doseči ekonomično proizvodnjo; ekonomična ureditev dela / ekonomična razporeditev gradiva v knjigi zgoščena, premišljena // ki ob majhni porabi česa daje dober učinek: zelo ekonomičen tip avtomobila; špiritni gorilnik je praktičen in ekonomičen ♦ teh. ekonomična hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši 2. zastar. ekonomski: ekonomični in politični liberalizem ekonómično prisl.: ekonomično izkoriščati zemljo ♪
  8.      ekonomíja  -e ž (ȋ) 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije // pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo // redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav 2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost 3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije // prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija ◊ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi ♪
  9.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja ♪
  10.      ekonomizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek 2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo ekonomizíran -a -o: ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo ♪
  11.      ekranizácija  -e ž (á) publ. filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela: ekranizacija klasičnih del svetovne literature; ekranizacija drame ♪
  12.      ekspanzíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ekspanzivnost ali ekspanzijo: ekspanzivna moč kulture; ekspanzivna sila kapitala / ekspanzivne težnje države / politika stranke je bila ekspanzivna / ekspanziven otrok; ekspanzivna čustvenost ◊ teh. ekspanzivna glina glina, ki je podvržena nabrekanju ♪
  13.      ekspozitúra  -e ž (ȗ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro ♪
  14.      elaborát  -a m (ȃ) izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / redko učenke so oddale svoje elaborate pismene izdelke, naloge ♪
  15.      elástičen  -čna -o prid., elástičnejši (á) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trga ● ekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami elástično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe ♪
  16.      elektrón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem: elektroni in protoni; usmeriti curek elektronov; kroženje negativnega elektrona okrog pozitivnega jedra / pozitivni elektron pozitron; prosti elektron ki ni vezan na strukturo atoma; valenčni elektron ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪
  17.      elektrónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt ♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah ♪
  18.      elementáren  -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami ◊ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega ♪
  19.      eliminíranje  -a s (ȋ) glagolnik od eliminirati: zavzeli so se za eliminiranje tuje konkurence; eliminiranje posledic vojne; eliminiranje predsodkov in mitov ♪
  20.      eminénca  -e ž (ẹ̑) 1. s svojilnim zaimkom naslov za kardinala: njegova eminenca kardinal / kot nagovor vaša eminenca / obisk pri eminenci kardinalu 2. knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan človek: velja za drugo eminenco nemške literature 3. ekspr., v zvezi siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem ♪
  21.      enakoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja: enakomeren razvoj; enakomeren tek motorja; bolj enakomerna proizvodnja; enakomerno naraščanje temperature; enakomerno tuljenje sirene ♦ fiz. enakomerno gibanje gibanje z nespremenljivo hitrostjo // ki poteka, se ponavlja v enakih časovnih presledkih: enakomeren ritem; enakomerno tiktakanje ure; dihanje je postalo spet enakomerno 2. ki je prostorsko ali intenzitetno enako razporejen: enakomeren vzpon poti; enakomerna obtežitev ladje; enakomerna osvetljenost dvorane; v prostoru je povsod enakomerna toplota / ima lepo pokončno in enakomerno pisavo enakomérno prisl.: pritisk enakomerno narašča; enakomerno ogreto stanovanje; enakomerno porazdeljen; enakomerno šumeč / dnevi mu tečejo enakomerno enolično ♪
  22.      enôta  -e ž (ó) s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov ◊ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa ♪
  23.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
  24.      enovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost enovitega: nacionalna enovitost dežele; slogovna enovitost literarnega dela; enovitost kulture ♪
  25.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati ♪

   363 388 413 438 463 488 513 538 563 588  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA