Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ure (38-62)



  1.      uresničítev  -tve ž () glagolnik od uresničiti: hitra uresničitev načrta, sklepa / uresničitev grožnje, zahteve / uresničitev samega sebe // kar nastane s tem dejanjem: zgodovinske uresničitve te ideje so različne ● publ. ocenjevati najnovejšo uresničitev Cankarjevih Hlapcev uprizoritev, izvedbo
  2.      uresníčiti  -im dov. ( ) 1. narediti, da kaj, kar obstaja v mislih, postane resničnost: uresničiti idejo, načrt; kar si zamisli, uresniči; ekspr. sanje so se uresničile / uresničiti vzgojne cilje / uresničiti svoje bistvo // izpolniti: uresničiti grožnjo, obljubo, povelje; njegove besede, napovedi so se uresničile / uresničiti kazen, sodbo izvršiti // uveljaviti: uresničiti pravico / uresničiti načelo v praksi // knjiž. ustvariti: uresničiti pravično družbo / delo, roman je uresničil čez dve leti napisal, izdal 2. knjiž. narediti, da določeno bistvo, zmožnost koga postane zaznavna, zgodovinska resničnost: uresničiti samega sebe; uresničiti se z zmago; uresničiti se kot človek uresníčen -a -o: uresničeni načrti; naloga je uresničena; sam.: oceniti uresničeno
  3.      uresničljív  -a -o prid. ( í) ki se da uresničiti: uresničljivi načrti; to ni uresničljivo
  4.      uresničljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost uresničljivega: uresničljivost načrta / uresničljivost napovedi
  5.      urésniti se  -im se, in uresníti se in urésniti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̄) star. zresniti se: nasmehnil se je, a se je takoj uresnil
  6.      uretán  -a m () kem. sečnini sorodna spojina, ki se uporablja v farmaciji, kemični industriji: zdraviti levkemijo z uretanom / gasiti s peno uretana
  7.      uréter  -tra m (ẹ̄) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur; sečevod: vnetje uretra
  8.      urétra  -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja; sečnica
  9.      urèz  -éza m ( ẹ́) 1. glagolnik od urezati: urez z nožem, s škarjami 2. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: urez se celi; imeti ureze na vratu; globok, nevaren urez
  10.      uréza  -e ž (ẹ̑) knjiž. urez, ureznina: ureza se celi; globoka ureza
  11.      urézati  uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati 2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico // star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa 3. z rezanjem izoblikovati kaj a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela 5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu // povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa 6. ekspr. nenadoma zveneče, močno a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika b) zapeti: urezati borbeno pesem 7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih 8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu ● ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost urézati se pog. zmotiti se: urezati se pri ocenitvi razdalje; urezati se v računu / ekspr. hudo, pošteno se je urezal urézan -a -o: kratek, lepo urezan nos; vsi ljudje niso urezani po istem modelu; po modi urezana obleka ∙ ekspr. iz hudičevega, pasjega repa urezan človek zelo hudoben; pog., ekspr. ni neumen, pač pa po svoje urezan svojevrsten, čudaški; ekspr. ona je kakor urezana zanj ustvarjena zanj
  12.      urezávati  -am nedov. () urezovati: urezavati palice / urezavati obleke / ekspr. strele so urezavale hitro, sunkovito udarjale
  13.      urézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na urez: urezna globina ♦ med. urezna rana rana, povzročena z ostrim predmetom, rezilom
  14.      ureznína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena z ostrim predmetom, rezilom: ureznina se je ognojila; globoka ureznina
  15.      urezoválec  -lca [c tudi lc] m () delavec, ki urezuje: urezovalec usnjene galanterije
  16.      urezovánje  -a s () glagolnik od urezovati: urezovanje palic / urezovanje obleke; urezovanje in šivanje
  17.      urezováti  -újem nedov.) 1. z rezanjem dobivati, prihajati do česa: urezovati šibe 2. z rezanjem oblikovati kaj a) glede na mero, obliko: urezovati šipe b) navadno po kroju: urezovati krilo, škornje / urezovati blago 3. ekspr. udarjati, navadno hitro, sunkovito: šiba urezuje po golem hrbtu / strele so urezovale 4. ekspr. zveneče, močno igrati (na glasbilo): urezovati poskočne polke
  18.      agrikultúren  -rna -o () pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
  19.      ántikultúren  -rna -o prid. (-) ki je proti kulturi: antikulturne tendence
  20.      apretúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek
  21.      arhitektúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja
  22.      armatúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo
  23.      azúren  -rna -o prid. () knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo azúrno prisl.: azurno modro jezero
  24.      úren 1 -rna -o prid. () adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke
  25.      úren 2 -rna -o prid. () nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA