Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upropastiti (1)

1.      upropástiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. uničiti: manj zdravega človeka bi taki napori upropastili / dolgovi so ga upropastili / s pijančevanjem je upropastil svojo družino ∙ knjiž. to stališče je njegov načrt upropastilo onemogočilo njegovo izvedbo, uresničitev upropáščen -a -o: upropaščen kmet ♪