Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upravljavec (7)

1.      upravljávec  -vca m (ȃ) 1. kdor odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti: izvoliti nove upravljavce; delavci so postali upravljavci tovarn 2. kdor (poklicno) upravlja stroj, napravo: upravljavec buldožerja, stružnice, žičnice ♪
2.      sámoupravljávec  -vca m (ȃ-ȃ) kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev ♪
3.      sòupravljávec  -vca m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom upravljavec česa: delavci so soupravljavci proizvodnih sredstev ♪
4.      tabelírka  -e ž (ȋ) adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke ♪
5.      upravljáč  -a m (á) upravljavec: upravljač gradbenega stroja ♪
6.      upravljávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od upravljavec: vloga ženske kot proizvajalke in upravljavke ♪
7.      vrtiljákar  -ja m (ȃ) lastnik ali upravljavec vrtiljaka (s sedeži): kupiti karte pri vrtiljakarju ♪