Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upravitelj (29)

1.      upravítelj  -a m (ȋ) kdor kaj upravlja: postati upravitelj; imenovati upravitelja; upravitelj zgradbe / upravitelj sklada / šolski upravitelj šolski ravnatelj; upravitelj pošte upravnik pošte; upravitelj v Judeji pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci ♦ jur. stečajni upravitelj kdor med stečajnim postopkom vodi posle dolžnika in ga zastopa; navt. upravitelj stroja pomorski strojnik, ki upravlja ladijske stroje; rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo; zgod. deželni upravitelj do srede 18. stoletja zastopnik deželnega glavarja v času njegove odsotnosti in predsednik deželnega sodišča; dvorni upravitelj v nekaterih državah vodja dvornega urada; dvorni maršal ♪
2.      upraviteljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti upravitelj: upraviteljevati posestvo / učiteljevati in upraviteljevati biti ravnatelj ♪
3.      upravíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od upravitelj: upraviteljica sklada / šolska upraviteljica šolska ravnateljica ♪
4.      upravíteljstvo  -a s (ȋ) 1. služba upravitelja: sprejeti upraviteljstvo posestva 2. urad upravitelja: oddati prošnjo v upraviteljstvu ♪
5.      administrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja ♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature 2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja ♪
6.      administrátorstvo  -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel ♪
7.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
8.      degradírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti ♪
9.      gastáld  -a m (ȃ) zgod. upravitelj gastaldije z upravno, sodno in gospodarsko funkcijo ♪
10.      kaplán  -a m (ȃ) duhovnik, ki pomaga župniku ali župnemu upravitelju: kaplan in župnik / biti nameščen za kaplana ♦ rel. stolni kaplan ♪
11.      komendátor  -ja m (ȃ) rel. upravitelj komende: maševal je komendator ♪
12.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
13.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom ♪
14.      maršál  -a m (ȃ) 1. najvišji naslov, ki se lahko podeli vrhovnemu komandantu: predlagati koga za maršala / maršal Tito / pog. Maršal Josip Broz-Tito 2. v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: postati maršal / letalski maršal ● ekspr. popotni maršal vodja potovanja ◊ voj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti; zgod. maršal v fevdalizmu kdor skrbi za konje in konjske hleve na dvoru; dvorni maršal v nekaterih državah vodja dvornega urada, dvorni upravitelj ♪
15.      nàdučítelj  -a m (ȁ-ȋ) nekdaj šolski upravitelj: dobili so novega nadučitelja ♪
16.      oskrbník  -a m (í) 1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici // v nekaterih deželah kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa 2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnice, toplic ♪
17.      posádnik  -a m (ȃ) v carski Rusiji namestnik kneza za upravljanje mesta ali voljeni upravitelj mesta: zbrali so se vsi posadniki / mestni posadnik ♪
18.      preudáren  -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
19.      prókónzul  -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
20.      próprétor  -ja m (ọ̑-ẹ̑) zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji ♪
21.      provízor  -ja m (ȋ) 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne ♪
22.      sedánji  -a -e [tudi sǝd] prid. (ā) ki je v sedanjosti: umetnost sedanjega časa; sedanji običaji; sedanji pomen tega simbola / njegov sedanji položaj je negotov; sedanja stopnja gospodarskega razvoja; iskati izhod iz sedanjega stanja / sedanji upravitelj; s sedanjim stanovanjem je zadovoljen / sedanja družba, mladina ♦ lingv. sedanji čas čas za izražanje sedanjega dejanja ali oblika za tako izražanje; sedanji pogojnik ♪
23.      sekvéster  -tra m (ẹ́) jur., nekdaj uradno določeno začasno upravljanje premoženja: postaviti podjetje pod sekvester // uradno določen začasni upravitelj premoženja: bil je sekvester tovarne ◊ med. odmrlo tkivo, zlasti kosti, sredi zdravega tkiva ♪
24.      senešál  -a m (ȃ) v Franciji a) do 12. stoletja visok dvorni uradnik, dvorni upravitelj: postal je senešal b) do francoske revolucije upravnik sodnega okraja ♪
25.      težákinja  -e ž (á) delavka, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: bila je hkrati upraviteljica in težakinja // najeta kmetijska delavka, plačana na dan; dninarica: najeti težakinje; bajtarska težakinja ♪

1 26