Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upotiti (1)


  1.      upotíti  in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil (ȋ ọ́; ȋ í; ọ̑) knjiž., redko napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA