Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upi (459-483)


  1.      golíti  -ím in gólim nedov. (ȋ í, ọ́) odstranjevati dlake, perje: goliti prašiče; kokoši, ptiči se golijo / sekali so veje in golili debla belili, lupili golíti se menjavati dlako: krava se goli ♪
  2.      golopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) nav. ekspr. ki ima gole, nepokrite prsi: vojščaku v šlemu in oklepu se je postavil nasproti goloprs junak / odprava je najela skupino goloprsih nosačev / suhljat, goloprs mladenič ki ima gole, neporaščene prsi ♪
  3.      górca  -e ž (ọ̑) nar. srednještajersko vinograd (v gričevnatem svetu): kupil je gorco ♪
  4.      gôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave ◊ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki ♪
  5.      góslice  -lic ž mn. (ọ̄ ọ̑) manjšalnica od gosli: kupil je dečku prve goslice / ekspr. njegove goslice so čudovito pele ♪
  6.      gostosévci  -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih ♪
  7.      gostovánje  -a s (ȃ) glagolnik od gostovati: drama ima v načrtu več gostovanj; gostovanje sopranistke; posebno doživetje je bilo gostovanje folklornih skupin; gostovanje nogometnega moštva / naveličana sta bila gostovanja po tujih hišah / vso noč je trajalo gostovanje gostija ♪
  8.      grábeljnik  -a [bǝl] m (ā) 1. agr. priprava za grabljenje, ki se priključi traktorju: kupili so nov grabeljnik in obračalnik 2. obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj ♪
  9.      graščínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico ♪
  10.      grášec  -šca m (ȃ) zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium ♪
  11.      greníca  -e ž (í) zelena orehova lupina: orehi v grenicah so se kar usipali na tla ♪
  12.      gríča  -e ž (ȋ) nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: bukova, kostanjeva griča ♪
  13.      gríva  -e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje: grivo bi si pa že lahko malo pristrigla; fant s črno grivo / stresala je grivo rumenih las 2. knjiž. zavihan, razpenjen vrh vodnega grebena: valovom se delajo grive; bele grive valov 3. nar. strmo travnato pobočje: streha bajte se je skoraj dotikala grive; pasel je ovce na zeleni grivi // travnat rob, vzpetina: namestiti mitraljez ob grivi; griva ob poti / dekleta so posedla po mehki grivi travi // nezoran, travnat del med njivami; meja: kupil je zelnik ob svoji njivi in zoral vmesno grivo ◊ bot. rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava ♪
  14.      gromóvnik  -a m (ọ̑) 1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v skupščini; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec 2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter ♪
  15.      grós 1 -a (ọ̑) trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice ♪
  16.      grúča  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah 2. redko gruda: tolči gruče na njivi ◊ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov ♪
  17.      grúčema  prisl. (ū) redko v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema ♪
  18.      grùnt  grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪
  19.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje ♪
  20.      grupácija  -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen ♪
  21.      grúpen  -pna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje ♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom ♪
  22.      gugálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje) ♪
  23.      gúma  -e ž (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati // obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum ♪
  24.      gveríla  -e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril ♪
  25.      hamít  -a m (ȋ) antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti ♪

   334 359 384 409 434 459 484 509 534 559  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA