Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
upi (276-300)
- desetéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina desetih enot: desetero zapovedi ♪
- desetína -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin
korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra ♪
- desétka -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko s tramvajem, avtobusom številka deset 2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine ♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij 3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka 4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke ♪
- desetórica -e ž (ọ̑) skupina desetih oseb: za turnir so izbrali najboljšo desetorico // knjiž. skupina desetih enot: na razstavo je poslal desetorico najboljših del / od vsega je razumel komaj desetorico stavkov približno deset ♪
- desiderátum in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m (ȃ) knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti ♪
- deskà -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za
politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
- deskvamácija -e ž (á) med. pojav, da se koža lušči, lupi: deskvamacija po škrlatinki ♪
- désni -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi
strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
- desníca -e ž (í) 1. desna roka, ant. levica: dati, stisniti desnico; dvigniti desnico v pozdrav; z desnico si je zakril oči / v pest stisnjena desnica; žuljava desnica ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža desno stran: posadil ga je na svojo desnico / imeti koga na desnici; sin je sedel na očetovi desnici 2. polit. konservativna, nazadnjaška stranka ali taka skupina v stranki: protidemokratična desnica; radikalna desnica; predstavniki skrajne desnice v parlamentu niso prodrli s svojim predlogom ♪
- desníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim; desničarski voditelji; desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnost desníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika ♪
- devetérica -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov ♪
- devetéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
- devetórica -e ž (ọ̑) skupina devetih oseb: za akcijo je izbral devetorico mož ♪
- devíze -víz ž mn. (ȋ) 1. ekon. dobroimetje, ki ga ima kdo v tujini: izvoz lesa je prinesel državi lepe devize; tovarna ustvarja devize // obveznica, ček, plačljiv v tujini: poslovanje, promet z devizami in valutami 2. pog. tuja plačilna sredstva: imate dinarje ali devize? kupiti avto za devize; dobiti honorar v devizah; plačevati z devizami ♪
- dezertêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dezerterje: dezerterska skupina / med vojaki je širil dezerterske misli / ekspr. ravnanje njihovih voditeljev je dezertersko ♪
- diatoméja -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. alge s kremenasto lupinico, Diatomeae ♪
- diatoméjski -a -o prid. (ẹ̑) petr. ki vsebuje lupinice diatomej: diatomejska prst; diatomejsko blato ♪
- díázo... prvi del zloženk (ȋ-ȃ) kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dušika: diazometan ♪
- diferenciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diferencial ali diferenco: diferencialno kolesje / diferencialno in integralno računanje / diferencialni znaki razlikovalni, razločevalni znaki ◊ bot. diferencialna rastlina rastlina, ki je značilna za razlikovanje dveh rastlinskih združb; ekon. diferencialna carina izjemna višja carina; diferencialna zemljiška renta zemljiški donos, povečan zaradi večje plodnosti ali boljše lege; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; diferencialna enačba enačba, v kateri nastopajo odvodi funkcije; psih. diferencialna psihologija psihologija, ki proučuje psihične razlike med posamezniki ali skupinami; šol. diferencialni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; žel. diferencialna tarifa tarifa za prevoz blaga ali oseb, večja
ali manjša od tiste, ki splošno velja ♪
- dílca -e ž (ȋ) nav. mn., pog. smuči, smučke: kupil si je nove dilce ♪
- diletántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na diletante: v kraju je deloval diletantski oder; nastop diletantske skupine / diletantska razlaga problema; predstava je po kritikovem mnenju diletantska ♪
- dínarski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dinar: dinarske cene / publ. kupiti za dinarska sredstva / manjka mi dinarskih kovancev kovancev po en dinar ♪
- diplodók -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- diplokók -a m (ọ̑) biol. skupina dveh kokov ♪
- direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija ◊ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799 ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376