Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upi (1.859-1.883)


  1.      sôben  -bna -o prid. (ō) nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v internatu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru ♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata ♪
  2.      sòbívanje  -a s (ȍ-í) knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: nekaj dni trajajoče sobivanje manjše skupine ljudi; najti prostor in možnost za sobivanje / sobivanje predmetov skupno obstajanje ♪
  3.      sociálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje ● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer ◊ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ♪
  4.      socializírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi: v prvem obdobju socializira otroka zlasti družina; človek se socializira tudi z jezikom // oblikovati, usklajevati s socialnimi normami, običaji: socializirati spolni nagon, medčloveške odnose 2. publ. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno: socializirati ljudstvo; država se industrializira in socializira / z ustanavljanjem kmetijskih zadrug socializirati vas 3. publ. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova: socializirati vzgojo otrok; mnoge funkcije družine so se že socializirale 4. knjiž. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati: socializirati podjetja, zemljišča / socializirati kmetijstvo ● publ. socializirati umetnost dajati ji socialni, družbeni pomen, razsežnost socializíran -a -o: desetletni otroci so že precej socializirani; socializirana nagnjenja ♪
  5.      sociometríja  -e ž (ȋ) soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo // veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo ♪
  6.      sódec 1 -dca m (ọ̑) star. sodček: kupiti sodec piva, vina; sodec z rumom; zelje v sodcih; valiti se kot sodec ◊ zool. morski polž s sodčku podobno hišico, Tonna galea ♪
  7.      sodélavec  -vca m (ẹ́) 1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte 2. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine // oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma ♪
  8.      sodíšče  -a s (í) organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: ustanoviti sodišče; vložiti tožbo na sodišču; sedež sodišča / biti zaposlen na sodišču / brigadno, partizansko, revolucionarno sodišče; pritožiti se na višje sodišče / ekspr. sem hodi na malico celo sodišče vsi zaposleni pri tem organu // sodnik ali skupina sodnikov, ki sodi, odloča o kaki pravni zadevi: sodišče ga je obsodilo, oprostilo; sodišče je bilo sestavljeno iz treh, petih sodnikov; posvetovanje, sodba sodišča / pazi, sicer se boš zagovarjal pred sodiščem / porotno sodišče v nekaterih državah sodišče, sestavljeno iz sodnikov in porotnikov za obravnavanje hujših kaznivih dejanj ali pomembnejših pravdnih zadev in odločanje o njih / kot nagovor spoštovano sodišče // poslopje tega organa: zidati sodišče; trg pred sodiščem / na sodišču še gorijo luči ● pog. dati koga sodišču obtožiti, obdolžiti ga; ekspr. če mi denarja ne vrneš, bom šel na sodišče te bom tožil; ekspr. postaviti koga pred sodišče narediti, da se mu sodi ◊ jur. civilno, disciplinsko, kazensko sodišče; izredno sodišče ustanovljeno v izrednih razmerah in s posebno pristojnostjo; naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev; samoupravna sodišča ki se ustanovijo s samoupravnim aktom; vojaško sodišče ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; zapuščinsko sodišče oddelek sodišča, ki obravnava zapuščinske zadeve; sodišče združenega dela družbeni organ, ki odloča v sporih, nastalih v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v združenem delu; sodišče druge, prve stopnje; predsednik sodišča sodnik, ki je predstojnik sodne uprave; rel. cerkveno sodišče ki obravnava nekatere važnejše cerkvenopravne zadeve vernikov; zgod. deželsko sodišče v fevdalizmu s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; inkvizicijsko sodišče; plemiško sodišče v fevdalizmu ki ga sestavljajo plemiči in ima sodno oblast nad njimi ♪
  9.      soglásje  -a s (ȃ) 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo ● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih ♪
  10.      soglásniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena ♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija ♪
  11.      sòj 2 sôja m (ȍ ó) biol. skupina mikroorganizmov iste vrste s posebnimi lastnostmi; sev: soj bakterij ♪
  12.      sójenje  -a s (ọ́) glagolnik od soditi: sodnik je prekinil sojenje; sojenje skupini, obdolženi kraje / sojenje nogometne tekme ♦ jur. sojenje na prvi stopnji ♪
  13.      sók  -a m, mn. sokóvi tudi sóki (ọ̑) 1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov // tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku 2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese // brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka 3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi 4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke 5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo 6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok 7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok ● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive ◊ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč ♪
  14.      sól  -í [sou̯] ž (ọ̑) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol; kupiti, pridobivati sol; posuti, potresti s soljo; rudnik soli; ščepec soli; okus po soli; konzerviranje v soli; sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; Glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline ● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost ◊ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit ♪
  15.      solár  -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli: postati solar / sečoveljski solarji solinarji 2. nekdaj trgovec s soljo: kupiti sol pri solarju ♪
  16.      soláta  -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate 2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato ● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige ◊ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata ♪
  17.      solíden  -dna -o prid., solídnejši (í ȋ) 1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče 2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina // ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno 3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo // ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega // ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje ● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja solídno prisl.: solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša solídni -a -o sam.: najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega ♪
  18.      solitáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko posamezen, osamljen: park s solitarnimi drevesi in drevesi v skupinah ♪
  19.      somatologíja  -e ž (ȋ) veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije ♪
  20.      sónce  -a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z zemlje: sonce je visoko na nebu; sonce se blešči, sije, sveti; danes sonce greje, pripeka, žge; sonce gre za goro; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; ekspr. sonce se je nagnilo h goram; nevihta je minila in posijalo je sonce; oblak je zakril sonce; gledati v sonce; rastlina se obrača za soncem; bledo, svetlo, pesn. rumeno sonce; ekspr. krvavo, zlato sonce; pekoče, toplo, vroče, žareče, žgoče sonce; navidezna pot sonca; svetloba, žarki sonca; sveti se kot sonce; kot sonce čist značaj; lepa kot sonce; to je jasno kot sonce popolnoma / morda bo jutri sonce sončno; pozimi je malo sonca sončnega vremena; po soncu je ura pet glede na njegov položaj na nebu; dan brez sonca ko sonce ni vidno / ekspr.: sonce gleda z neba, se vozi po nebu; sonce se poslavlja, se smeje / pri označevanju časovnosti: vstal sem zgodaj in do sonca sem bil že daleč do sončnega vzhoda; star. še za sonca je prišel domov pred sončnim zahodom; vstajati pred soncem pred vzhodom, s soncem ob vzhodu sonca / ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska 2. svetloba, žarki, prihajajoči neposredno od tega nebesnega telesa: občudovati sonce na vodni gladini; knjiž., ekspr. sonce lije skozi okno; ekspr. cesta, hiša je vsa v soncu; okna se lesketajo, svetijo v soncu; ekspr. slapovi sonca; biti obsijan, obžarjen od sonca / pogledati predmet proti soncu tako, da sončna svetloba pada nanj in ga presvetljuje; očala za sonce sončna očala / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: stopiti iz veže na sonce; njive ležijo na soncu; ob soncu je mesto lepo // toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: sonce ga greje v hrbet; sonce je posušilo roso; sonce mu škodi, ga utruja; pokrivalo ga je varovalo pred soncem; od sonca razgret kamen; na soncu posušene gobe / pri označevanju krajevnosti: greti se, ekspr. peči se na soncu; ne hodi po soncu; ekspr. kam greš v tem soncu // svetloba in toplota, prihajajoča neposredno od tega nebesnega telesa: uživati sonce; pomanjkanje sonca; les, počrnel od sonca in dežja; biti zagorel od sonca; ekspr. nastavljati obraz soncu / jutranje, opoldansko sonce; majsko, jesensko, zimsko sonce / južno sonce 3. nebesno telo, središče drugih zvezdnih sestavov: okoli sonc krožijo drugi planeti; sonca v vesolju 4. vznes. sreča, veselje: srce si želi sonca / v njenih očeh je bilo sonce / to so otroci sonca veseli, srečni ljudje 5. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom kdor ima pozitivno lastnost, kot jo izraža prilastek, v zelo veliki meri: dekle je sonce lepote; bil je sonce pravice 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zasijalo je sonce svobode; sonce sreče je zatonilo; sonce upanja 7. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pod soncem poudarja trditev: ni ga človeka pod soncem, ki bi to zmogel; v tistem trenutku sem bil najsrečnejši človek pod soncem; ti si največji lenuh pod soncem; nič pod soncem ga ne zanima; ni mu enakega pod (božjim) soncem 8. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce; obsevati se z višinskim soncem ● ekspr. on je sonce, okoli katerega se vse vrti vpliven, mogočen človek; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. v njegovo sobo sonce nikoli ne posije njegova soba je obrnjena od sonca; njegova soba je mračna, temačna; pog. sonce se me je hitro prijelo hitro sem ogorel; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. jaz sem tam doma, kjer sonce vzhaja na vzhodu; ekspr. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni; ekspr. ne bom več gledal sonca umrl bom; ekspr. tri leta nisem videl sonca sem bil v zaporu; ekspr. rad bi še gledal sonce živel; pog. pojdi mi s sonca umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš sončno svetlobo; knjiž. jeseni gredo lastovke za soncem na jug; ekspr. fantovsko sonce luna; vznes. živeti pod svobodnim soncem v svobodni deželi; publ. sonce rimske države je takrat že zahajalo država je slabela, ni bila več mogočna; vznes. Prešeren, sonce naše literature najpomembnejši pesnik; vznes. sin je bil sonce njenega življenja imela ga je zelo rada; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi; ekspr. nič lažjega pod soncem to je zelo lahko narediti, opraviti; nič (ni) novega pod soncem na svetu; star. deset sonc je že od takrat let; ekspr. tako te bom, da boš devet sonc, tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. slika je polna sonca naslikana s svetlimi, rumenkastimi barvami; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši ◊ astr. Sonce je v Strelcu; Sonce stopi v znamenje Strelca; Mars je v konjunkciji s Soncem; geogr. polnočno sonce pojav, da sonce na polarnem področju poleti tudi opolnoči ostane nad obzorjem ♪
  21.      sondírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja // med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec 2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje ◊ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče ♪
  22.      sonéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov ♪
  23.      sopótnik  -a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost 2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦ lit. sopotniki moderne 3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ∙ ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit ♪
  24.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  25.      sozvézdje  -a s (ẹ̑) knjiž. skupina zvezd: svetla sozvezdja na nebu ♪

   1.734 1.759 1.784 1.809 1.834 1.859 1.884 1.909 1.934 1.959  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA