Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
upe (272-296)
- kóbranka -e ž (ọ̑) zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus ♪
- kompléks -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu // nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino 2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak // z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov 3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov // skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj /
idejni kompleks drame 4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ◊ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta ♪
- kompromitírati -am dov. in nedov. (ȋ) zmanjšati, odvzeti ugled, veljavo komu z razkritjem resničnih ali namišljenih dejstev: kompromitiral je svojega dobrega prijatelja; kompromitirati koga pred javnostjo / taki posamezniki kompromitirajo celo organizacijo / zadnja akcija ga je popolnoma kompromitirala; pren., ekspr. kompromitirali so ideje marksizma kompromitírati se izgubiti ugled zaradi nepoštenega, nečastnega dejanja: voditelji so se pri ljudstvu kompromitirali; pazil je, da se ne bi kompromitiral / revija se je med okupacijo kompromitirala kompromitíran -a -o: kompromitirani politiki; kompromitirana teorija o rasni superiornosti ♪
- konfidènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. slabš., za idejne in politične nasprotnike zaupen sodelavec, zaupnik politične, vojaške obveščevalne službe: podatke mu dajejo vtihotapljeni konfidenti; policijski, vladni konfident; agenti, konfidenti in denuncianti ♪
- konjáč -a m (á) kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel: konjač je konja že zakopal / kravo so morali poslati konjaču ♪
- konjačíja -e ž (ȋ) prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi konjačijo // poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali: počistiti konjačijo ♪
- konjedêrec in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑) 1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci 2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati ♪
- kónjski tudi kônjski -a -o prid. (ọ́; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja / konjska salama; konjsko usnje / konjski hlev; konjska odeja, oprava; konjsko čohalo / konjski hlapec; bil je konjski prekupčevalec / goji konjski šport; kasaške in konjske dirke; konjska vprega voz z vpreženimi konji; konjsko dirkališče prostor za konjske dirke 2. slabš. podoben konju: ima konjski obraz; plavolaska s konjskimi zobmi ● pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen ◊ bot. konjska kumina rastlina s pernato deljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Seseli; fiz. konjska moč
enota za merjenje moči, približno 740 W; šah. konjska končnica končnica, v kateri se igra le s kmeti in skakači; zool. konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus equi; konjska muha muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; konjska pijavka pijavka, ki sesa kri goveda in konj, Haemopis sanguisuga; konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus ♪
- konstitúcija -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom skupek prirojenih telesnih in duševnih lastnosti, značilnosti človeka; (telesna) zgradba, (telesni) ustroj: zaradi svoje konstitucije bo zdržal napore / je močne, šibke konstitucije / otrok slabotne duševne konstitucije; telesna konstitucija 2. knjiž. temeljni zakon države; ustava: izdati konstitucijo; peti člen konstitucije ◊ kem. (prostorska) razvrstitev, razporeditev atomov v molekuli ♪
- konzêrva tudi konsêrva -e ž (ȇ) neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatle ♦ teh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami ♪
- korálnica -e ž (ȃ) 1. nav. mn. živo pisana ribica, ki živi ob koralnih grebenih tropskih morij: koralnice in cevosrčnice 2. zool. zelo strupena, živo pisana ameriška kača, Micrurus: navadna, rumena koralnica ◊ vrtn. nizka sobna rastlina z oranžnimi jagodami, Nertera granadensis ♪
- kôsem tudi kósem -sma m (ó; ọ̄) 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati / prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov / dim se je nad streho trgal v kosme 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih ♪
- kostelíčevje -a s (ȋ) bot. grm ali popenjavka z nasprotnimi listi, Lonicera: tam raste kosteličevje / puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum ♪
- kozlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- krástavka -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
- kravosès in kravosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zool. zelo velika indijska nestrupena kača; piton ♪
- kreditírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati kredit: kreditirati zasebne kmete // s kreditom omogočiti kako delo: kreditirati izvoz; banka kreditira več objektov / žarg. nakupe so jim kreditirali dali na kredit ♪
- kreozót -a m (ọ̑) kem. ostro dišeča strupena oljnata tekočina, dobljena iz katrana: prepojiti les s kreozotom ♪
- krhlíka -e ž (í) bot., navadno v zvezi navadna krhlika grm s celorobimi listi in črnimi plodovi, Rhamnus frangula: na vrtu raste krhlika in španski bezeg / čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus cathartica ♪
- kriminalitéta -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto; kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta ♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol ♪
- krístavec -vca m (ȋ) bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca ♪
- krítika -e ž (í) 1. analiza novega znanstvenega ali umetniškega dela zaradi splošne presoje in ločitve pozitivnih in negativnih sestavin: ta kritika je zelo konstruktivna; lotil se je kritike novega romana; uničujoča kritika; članek je doživel utemeljeno kritiko; žaljiva in zlonamerna kritika dramske predstave / literarna kritika / napisati kritiko; izdati svoje kritike v knjigi / družbena kritika // ed. skupek, celota takih analiz: slovenska kritika je film pohvalila / kritika ga uvršča med vodilne umetnike / pog. na premieri se je zbralo veliko kritike kritikov 2. negativna ocena česa: ne prenese, ne trpi nobene kritike; to dejanje zasluži (vso) kritiko / učenci pričakujejo kritiko ◊ lit. tekstna kritika ♪
- krmílje -a s (ȋ) knjiž. skupek krmilnih delov vozila: letalu se je pokvarilo krmilje; krmilje avtomobila ♦ strojn. mehanizem, ki odmerja količino pare valju parnega batnega stroja ♪
- króg -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov
enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli ● ekspr. pred očmi se mu
delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč ◊ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni ♪
- krompírjevka -e ž (ȋ) 1. cima krompirja: krompirjevka se je že posušila; kositi, sežigati krompirjevko 2. voda, v kateri se je kuhal krompir: odcediti krompirjevko ◊ bot. strupena goba rjavkaste barve, podobna krompirjevemu gomolju, Scleroderma aurantium ♪
147 172 197 222 247 272 297 322 347 372