Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

upa (51-75)


  1.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
  2.      prótiokupátorski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti okupatorju: protiokupatorsko delovanje ♪
  3.      púpa 1 -e ž (ū) 1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa ∙ žarg., obrt. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka 2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples ♪
  4.      púpa 2 -e ž (ū) otr. pijača: steklenička s pupo ♪
  5.      púpati  -am nedov. (ȗ) otr. piti: papati in pupati ♪
  6.      razčúpati  -am dov. (ȗ) nar. raztrgati: volk je razčupal ovci kožuh ♪
  7.      raztrúpati  -am dov. (ȗ) nar. razbiti, razdejati: raztrupati pohištvo, posodo; raztrupati voz na kose ♪
  8.      rèokupácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna zasedba, ponovna osvojitev: avstrijska reokupacija Ilirskih provinc ♪
  9.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli ◊ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane ♪
  10.      sámozaúpanje  -a s (ȃ-ȗ) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje ♪
  11.      sírupast  -a -o prid. (ȋ) podoben sirupu: sirupasta tekočina ♪
  12.      skúpaj  prisl. (ȗ) 1. izraža medsebojno združenost ali združevanje, ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj; ekspr. fantje iz cele vasi so drli skupaj; stali so blizu, tesno skupaj; na tej strani so vrste gosto skupaj / kot povelje pete skupaj, trebuh noter / pog. sestaviti, sklicati, zbrati (se) skupaj sestaviti, sklicati, zbrati (se) / toliko ljudi skupaj še nisem videl // izraža družbo, stike, povezavo z drugimi: bila sta skupaj v vojski; vedno so bili, ekspr. tičali skupaj; gorje, če ju najdejo skupaj; po večerji smo ostali še kako uro skupaj; pogosto so ju videli skupaj / ekspr. ne vem, kaj sta imela skupaj / ostani še skupaj z nami; skupaj z njim ureja literarno revijo; domov je prišla skupaj z zaročencem / skupaj so hodili na izlete, v šolo; spali, stanovali, živeli so skupaj v veliki hiši / delati, peti, učiti se skupaj / v medmetni rabi le skupaj, skupaj, prijatelji 2. izraža istočasnost: skupaj s sejmom bo tudi modna revija; preveč stvari skupaj se ne da delati; končati, začeti skupaj 3. navadno v zvezi z ves, vsi izraža izčrpnost, celoto navedene količine: knjižnica ima skupaj milijon knjig; vse skupaj stane, znese pet tisoč dinarjev; oba skupaj imata dovolj denarja / on ve več kot vsi drugi skupaj; pravda je stala več, kot sta bila njivica in gozd skupaj vredna / šli so po trije, štirje skupaj v skupini / plačala je in vse skupaj dala v košaro; vsi skupaj so se mu zdeli nekoliko smešni / ekspr.: spoznala je, da je vse skupaj brez smisla; s tem ste vse skupaj samo še poslabšali / v nagovoru: pridite sem, vsi skupaj; dober dan vsem skupaj ● pog., ekspr. sam vzdigni vrečo, dosti te je skupaj si velik, močen; pog. v nekaj minutah je bil mitraljez spet skupaj sestavljen; ekspr. vse skupaj ni vredno počenega groša zelo malo, nič; pog. sošolci držijo skupaj se razumejo, med seboj podpirajo; pog. že dolgo hodita skupaj sta v ljubezenskem odnosu; iti skupaj barvi gresta lepo skupaj sta ustrezni glede na estetske lastnosti; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; pog. vse to ji nekako ni šlo skupaj ni mogla dojeti; pog. vožnja in pijančevanje ne gresta skupaj se medsebojno izključujeta; ekspr. denar mu kar leti skupaj ga na lahek način zasluži; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. spet sta padla, trčila skupaj se nepričakovano srečala; pog. kar padla, zlezla je skupaj omedlela; ekspr. saj nisva krav skupaj pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; priti skupaj pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. glede odškodnine še nista prišla skupaj se nista zedinila; ekspr. pazi se, bova že še prišla skupaj maščeval se ti bom; pog. imata se rada, tudi spala sta že skupaj spolno občevala; spraviti skupaj pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; pog. izpit iz matematike boš že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. čestitam, lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali; pog. pohištvo spravljava skupaj kupujeva, zbirava; pog. stopili, usedli so se skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; pog. že nekaj let živita skupaj v zunajzakonski skupnosti; pog. ta dva nista za skupaj, ekspr. ne spadata skupaj nista taka, da bi lahko sodelovala; nista taka, da bi se lahko poročila ◊ lingv. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen; šport. pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen ♪
  13.      strúpar  -ja m (ȗ) knjiž. 1. kdor pridobiva, pripravlja strupe: izkušen strupar / vrači in struparji 2. zastrupljevalec: struparja dolgo niso odkrili / besedni, idejni strupar ♪
  14.      strúparica  -e ž (ȗ) ženska oblika od strupar: struparico so zaprli ♪
  15.      stúpa  -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe ♪
  16.      šalúpa  -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
  17.      škrlúpar  -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak ♪
  18.      škrlúpast  -a -o prid. (ȗ) agr. ki ima škrlup: škrlupasto listje ♪
  19.      štúpa  -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom ♪
  20.      štúpati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
  21.      šúpa  -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak ♪
  22.      trúpa  -e ž (ú) knjiž. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa ♪
  23.      tupája  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae ♪
  24.      tupamáros  in tupamár -a m (ȃ) pripadnik urugvajske mestne gverile: ugrabili so ga tupamarosi ♪
  25.      tùpatàm  in tù pa tàm prisl. (ȕ-ȁ) tuintam: ljudje so tupatam stali v gručah in se pogovarjali / tupatam je šla za nekaj dni v toplice; prim. tu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA