Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (829-853)

829.      túnf  in tùnf túnfa m (ȗ; ȕ ú) nar. tolmun: skočiti v tunf; globok tunf ♪
830.      túnika  -e ž (ú) 1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika 2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo 3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika ♪
831.      tunína  -e ž (ȋ) 1. tunovo meso: tunina v olju; konzerva tunine 2. redko tun, tuni: ujeti tunino ● knjiž. opuščene tunine ob obali tunolovke ♪
832.      túnja  -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: vzeti mast iz tunje ♪
833.      túnjka  -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke ♪
834.      túnkati  -am nedov. (ȗ) pog. 1. potapljati, pomakati: tunkati glavo v morje / pazi se ga, rad tunka; fantje se tunkajo / tunkati vrečko s čajem v vrelo vodo 2. navadno v zvezi z v spravljati koga v neprijeten, zapleten položaj, stanje: v službi je takrat sebe reševal, njega pa tunkal / drug drugega so tunkali noter ♪
835.      tunolòv  -óva m (ȍ ọ̄) lovljenje tunov: čas tunolova / tunolov je letos slab ulov tunov // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem tunov: na otoku je razvit tunolov ♪
836.      tunolóvec  -vca m (ọ̑) 1. ribič, ki lovi tune: izkušeni tunolovci 2. ladja za lovljenje tunov: kapitan tunolovca ♪
837.      tunolóvka  -e ž (ọ̑) 1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka 2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka // navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka 3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke ♪
838.      túnov  -a -o (ȗ) pridevnik od tun: tunovo meso ♪
839.      uračúnati se  -am se dov. (ȗ) 1. zmotiti se pri računanju: uračunati se za sto dinarjev 2. računajoč na kaj se zmotiti: računali so, da bodo ljudje doma, pa so se uračunali; uračunati se glede česa, v čem ♪
840.      vagabúnd  -a m (ȗ) knjiž. potepuh, klatež: vse življenje je bil vagabund; zmerjati koga z vagabundom ♪
841.      vagabundírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. potepati se, klatiti se: več let je vagabundiral po svetu ♪
842.      vagabúndski  -a -o prid. (ȗ) knjiž. potepuški, klateški: vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo ♪
843.      vagabúndstvo  -a s (ȗ) knjiž. potepuštvo, klateštvo: vagabundstvo mu je v krvi / ekspr. gledališko vagabundstvo ♪
844.      vátsekúnda  tudi wáttsekúnda -e [vat-] ž (ȃ-ȗ) fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote; joule ♪
845.      vikúnja  -e ž (ú) zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna: volna vikunje ♪
846.      vohún  -a m (ȗ) kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, državi: biti vohun; najeti, odkriti vohuna / industrijski, vojaški vohun ♪
847.      vohúniti  -im nedov. (ú ȗ) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim ♪
848.      vohúnjenje  -a s (ū) glagolnik od vohuniti: obsoditi koga zaradi vohunjenja; vohunjenje za tujo državo / industrijsko, vojaško vohunjenje ♪
849.      vohúnka  -e ž (ȗ) ženska oblika od vohun: vedeli so, da je vohunka; zasliševati vohunko ♪
850.      vohúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na vohune: vohunska dejavnost / vohunska mreža; vohunska organizacija / vohunski satelit ♪
851.      vohúnstvo  -a s (ȗ) dejavnost vohunov: obtožiti koga vohunstva; ukvarjati se z vohunstvom / gospodarsko, industrijsko, vojaško, znanstveno vohunstvo ♪
852.      vóltsekúnda  -e ž (ọ̑-ȗ) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka; weber: meriti v voltsekundah ♪
853.      voluntarístičen  -čna -o prid. (í) 1. ki temelji predvsem na volji: umetnikovo voluntaristično razmerje do sveta / voluntaristična filozofija, psihologija / voluntaristična odločitev // nav. slabš. ki daje volji prednost pred razumom, dejstvi: voluntarističen človek / voluntaristična politika 2. knjiž. hoten, voljen: emocionalne, intelektualne in voluntaristične funkcije duševnosti ♪

   704 729 754 779 804 829 854 879 904 929