Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (729-753)


  1.      sámouničevánje  -a s (ȃ-ȃ) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja ♪
  2.      samouničeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) knjiž. uničevati samega sebe: s tem se le samouničujemo samouničujóč se -a -e: samouničujoč se s pijančevanjem, je zgodaj umrl ♪
  3.      sámouníčiti se  -im se dov. (ȃ-í ȃ-ȋ) knjiž. uničiti samega sebe: grozi nevarnost, da se bo človeštvo samouničilo ♪
  4.      sekúnda  -e ž (ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek 2. muz. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton // druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda ● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu ◊ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje ♪
  5.      sekundánt  -a m (ā á) 1. priča pri dvoboju: izbrati si sekundanta 2. šah., šport. kdor pomaga, svetuje igralcu, zlasti v boksu, šahu: sekundant je spodbujal tekmovalca ♪
  6.      sekundáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi 3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave ● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki ◊ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu ♪
  7.      sekundárij  -a m (á) knjiž. oddelčni zdravnik v bolnici: postal je sekundarij ♪
  8.      sekundárnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost sekundarnega: primarnost materije in sekundarnost mišljenja ♪
  9.      sekúnden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sekundo: sekundni kazalec / poki so se ponavljali v sekundnih presledkih ♪
  10.      sekundírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. biti priča pri dvoboju: večkrat je sekundiral 2. podpirati, dopolnjevati koga, zlasti z besedami: sekundirati prijatelju / vneto mu je sekundiral pritrjeval ♪
  11.      sekúndnik  -a m (ȗ) knjiž. sekundni kazalec: premikanje sekundnika ♪
  12.      skakún  -a m (ȗ) knjiž. žival, ki skače, skokoma teče, zlasti konj: naši konji se niso mogli kosati z njihovimi skakuni ♪
  13.      skrún  -a m (ȗ) zastar. skrunitev: maščevati se za skrun in ponižanje ♪
  14.      skrún  -a -o prid. (ȗ ū) star. 1. skrunilen: skruna kvanta; skruno ravnanje 2. ogaben, gnusen: skruni madeži; skruna gosenica / skrun umor ● star. skruna ljubezen krvoskrunska ♪
  15.      skrunílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor skruni: kaznovati skrunilce spomenika / ekspr. skrunilec njene časti ♪
  16.      skrunílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na skrunjenje: skrunilno dejanje / skrunilno orodje ♪
  17.      skrunítelj  -a m (ȋ) skrunilec: skrunitelj grobov ♪
  18.      skrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od skruniti: skrunitev cerkve; skrunitev trupel padlih / skrunitev časti / skrunitev spomina na pokojnika ♪
  19.      skrúniti  -im nedov. (ú ȗ) 1. delati dejanja, s katerimi se izraža nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: skruniti grob, svetišče; skruniti spomenike padlim borcem 2. ekspr. povzročati, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: skruniti komu čast; s svojim ravnanjem so skrunili njegovo ime // povzročati, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: s takim govorjenjem so skrunili njegove spomine na starše ♪
  20.      skrúnjenje  -a s (ū) glagolnik od skruniti: skrunjenje pokopališča, spomenika; skrunjenje trupla / skrunjenje časti ♪
  21.      skrúnstvo  -a s (ȗ) knjiž. skrunilno dejanje: uboj in skrunstvo / skrunstvo trupla skrunjenje ♪
  22.      skúnk  -a m (ȗ) 1. nav. mn., zool. v Ameriki živeče živali z dragocenim krznom, košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjici, Mephitinae: obrambno sredstvo pri skunkih in cibetovkah / lisasti skunk 2. krzno teh živali: ovratnik iz skunka ♪
  23.      skúnks  -a m (ȗ) dragoceno krzno skunka: ovratnik iz skunksa; neskl. pril.: skunks šal ♪
  24.      sláčipúnca  -e ž (ā-ȗ) šalj. striptizeta: nastopala je kot slačipunca; barska slačipunca ♪
  25.      solúnec  -nca m (ȗ) žarg. solunski borec, solunski prostovoljec: solunec, nosilec več vojaških odlikovanj ♪

   604 629 654 679 704 729 754 779 804 829  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA