Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (704-728)



  1.      razračunávati  -am nedov. () knjiž. obračunavati: spet razračunavata med seboj
  2.      redundánca  -e ž () lingv., mat. lastnost znaka, sistema znakov, da prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundanca povečuje verjetnost pravilnega razumevanja informacije
  3.      redundánten  -tna -o prid. () lingv., mat. ki prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno: redundantno obvestilo
  4.      refundácija  -e ž (á) ekon. povrnitev denarja, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundacija stroškov // povrnitev nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: refundacija davka
  5.      refundírati  -am dov. in nedov. () ekon. povrniti denar, ki ga je kdo porabil, izplačal: refundirati potne stroške; refundirati delovni organizaciji osebne dohodke za delavce na vojaških vajah // povrniti nepotrebne, v previsoki stopnji plačane dajatve: ker je podjetje izdelek izvozilo, so mu refundirali davek
  6.      remunerácija  -e ž (á) knjiž. nagrada, plačilo: izplačati, odobriti remuneracijo blagajniku društva
  7.      rodoskrúnstvo  -a s () knjiž. zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora: upirati se rodoskrunstvu; obsojati rodoskrunstvo
  8.      romúnski  -a -o prid. () nanašajoč se na Romune ali Romunijo: romunski jezik / romunska meja
  9.      romúnščina  -e ž () romunski jezik: prevajati iz romunščine
  10.      rotúnda  -e ž () arhit. okrogla stavba, navadno pokrita s kupolo: krstilnica v obliki rotunde
  11.      rotúnden  -dna -o () pridevnik od rotunda: rotundna oblika
  12.      rumenokljún  -a -o prid. ( ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni
  13.      rumenokljúnec  -nca m () ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim
  14.      rúna  -e ž (ū) pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen: rune so označevale glasove in pojme // mn. pisava iz teh črk: raziskovati rune
  15.      rúnast  -a -o prid. (ū) ki ima gosto runo, dlako: runasti jagenjčki ∙ knjiž. žival je bila siva, runasta kosmata // knjiž. podoben runu: gorski vrhovi štrlijo iz runaste megle
  16.      rúnda  -e ž () 1. šport., pri boksu in rokoborbi časovno omejen del dvoboja, tekmovanja: runda traja tri minute; začela se je tretja runda; v drugi rundi je boksal bolje 2. šport. krožna pot, tekmovalna proga, ki jo mora tekmovalec navadno večkrat preteči, prevoziti, krog: rundo je pretekel v eni minuti; prevoziti petdeset rund / prehitel ga je za eno rundo / že v prvi rundi je zaostal 3. pri igri s kartami skupek toliko partij, da vsak od igralcev enkrat deli karte: končati rundo; igralci so bili sredi runde; nehati igrati po drugi rundi; zmagovalec prve runde / žarg. zaigrajva še eno rundo partijo, igro 4. žarg., navadno s prilastkom količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči: naročiti, prinesti novo rundo; drugo rundo plačam jaz; dala sta vsak za eno rundo / ob naročanju natakar, še eno rundo 5. publ., navadno s prilastkom vsebinsko, tematsko zaključena enota kake celote, krog: prva runda pogovorov; v drugi rundi volitev je zmagal kandidat socialnodemokratske stranke / to je spet nova runda zahtev skupinapog. lep večer je, naredimo še eno rundo okoli trga krog; žarg. zvoziti ves pesek v petih rundah v petih prevozih, vožnjah
  17.      rúnja  -e ž (ú) mn., nar. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: Tedaj se je razneslo po ljudeh, da gredo runje po deželi (I. Pregelj)
  18.      rúnkelj  -na in -klja [kǝl] m (ú) nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne
  19.      rúno  -a s (ū) 1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo ∙ zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje // volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa 2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom // knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo
  20.      rúnski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na runo, črko: raziskovati runske znake / runska pisava
  21.      rúnski 2 -a -o prid. () tekst., v zvezi runska volna volna s hrbta, pleč, dobljena pri striženju žive ovce
  22.      salun  gl. saloon
  23.      samoskrúnstvo  -a s () knjiž., redko (spolno) samozadovoljevanje
  24.      sámouníčenje  -a s (-) uničenje samega sebe: želja po samouničenju / samouničenje človeka / razcepljenost v malem narodu vodi do samouničenja; preprečiti samouničenje človeštva / knjiž. samouničenje morale propad
  25.      sámouničeválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna

   579 604 629 654 679 704 729 754 779 804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA