Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
un (654-678)
- punkovski tudi pankovski -a -o [pán-] prid. (ȃ) nanašajoč se na punkovce ali punk: punkovska obleka, pričeska / punkovska glasba; punkovska skupina ♪
- púnkt -a m (ȗ) žarg., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt ∙ star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju // med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt ♪
- punktácija -e ž (á) nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvatske: izdati, prebrati punktacije ♪
- punktálen -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko ♪
- punktáš -a m (á) žarg., zgod. pristaš punktacij: preganjati punktaše ♪
- punktíranje -a s (ȋ) glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa ♪
- punktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev 2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj punktíran -a -o: punktirano mesto ♦ muz. punktirana nota nota, podaljšana s piko ♪
- punktuálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko trenuten: punktualno dejanje ◊ muz. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov ♪
- púnktum medm. (ȗ) knjiž., navadno v zvezi z in konec, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum ♪
- pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
- pùnt 2 púnta m (ȕ ú) žarg., šport. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta ♪
- púnta -e ž (ȗ) žarg., grad. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi ♪
- púntaka -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj ♪
- púntanje -a s (ú) glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje ♪
- púntar -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji ♪
- puntaríja -e ž (ȋ) nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije ♪
- púntarka -e ž (ū) ženska oblika od puntar: puntarke so se zbrale na trgu ♪
- púntarski -a -o prid. (ū) uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha ♪
- púntarstvo -a s (ū) nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo ♪
- púntati -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem ♪
- račún 1 -a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju 2. pismeno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo // tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun // v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun // pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto dinarjev na račun / na račun jim je dal avtomobil // pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun 3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati,
sprejeti zaključni račun 4. v zvezi na račun izraža a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice 5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune ● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati
medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; odpreti tekoči račun prevzeti izpolnjevanje
vplačil in izplačil na tekoči račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina ♪
- račún 2 -a m (ȗ) nar. priprava za sekanje, obsekovanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: sekati z računom ♪
- računálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na računanje: računalni postopki; računalne metode ♦ elektr. računalni stroj računalnik ♪
- računálnik -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
- računálnikar -ja m (ȃ) strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo ♪
529 554 579 604 629 654 679 704 729 754