Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (579-603)



  1.      pobúnkati  -am dov. () krajši čas bunkati: pobunkal je po vratih
  2.      pogruntácija  -e ž (á) pog., ekspr. domislek, zamisel: to ni njegova pogruntacija; ima nekaj izvirnih, sijajnih pogruntacij / najnovejša pogruntacija tehnike izum
  3.      pogrúntati  -am dov. (ú) pog. 1. izmisliti si, domisliti se: pogruntati nov način slikanja; hotel je pogruntati nekaj čisto posebnega 2. ugotoviti, spoznati: pogruntali so njegovo taktiko; šele kasneje je pogruntal, da se je zmotil / tega ni čisto pogruntal dojel, razumelpog., ekspr. kmalu so ga pogruntali ugotovili, kakšen je v resnici; ugotovili, kakšen namen ima
  4.      pogruntávščina  -e ž () pog., ekspr. domislek, zamisel: to je bila njena pogruntavščina / zanimiva konstrukcijska pogruntavščina
  5.      pokljúnčkati  -am dov. () 1. s kljunom se dotakniti kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob je pokljunčkal golobico // šalj. poljubiti: najraje bi jo pokljunčkal; zapeljivo sta se pogledala in se pokljunčkala 2. redko pokljuvati: kokoši so pokljunčkale solato
  6.      pólgrúntar  -ja [g] m (ọ̑-) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta
  7.      ponúniti se  -im se dov.) knjiž., redko postati redovnica: njegova hči se je ponunila ∙ ekspr. ta ženska se je čisto ponunila živi osamljeno, zdržno
  8.      pòračún  -a m (-) poravnava dela plačila, dajatve po končanem obračunu: poračun zaslužka / narediti poračun // znesek za izplačilo po končanem obračunu: izplačati poračun
  9.      poračúnati  -am dov. () 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel
  10.      porcijúnkula  -e ž (ū) rel. dan, ko se pod določenimi pogoji dobi popolni odpustek, 2. avgust: bilo je na porcijunkulo
  11.      potúnkati  -am dov. () pog. potopiti, pomočiti: potunkati glavo, noge v morje / sredi jezera ga je potunkal
  12.      povagabúnditi se  -im se dov.) knjiž., ekspr. postati potepuh: zapil se je in povagabundil
  13.      pozunánjenje  -a s () glagolnik od pozunanjiti: pozunanjenje čustev; pozunanjenje in obubožanje gledališča
  14.      pozunánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pozunanjenega: pozunanjenost družbe, življenja
  15.      pozunánjiti  -im dov.) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet
  16.      požerún  -a m () slabš. 1. kdor (rad) veliko jé: nikoli nima dovolj hrane, tak požerun je / spet hodi okrog stari volk požerun 2. lakomen, pohlepen človek: dve posestvi ima ta požerun, pa hoče še tretje
  17.      prákomunístičen  -čna -o (-í) pridevnik od prakomunizem: prakomunistična družba
  18.      prákomunízem  -zma m (-) soc. praskupnost: življenje v prakomunizmu
  19.      prebúnkati  -am dov. () ekspr. natepsti, pretepsti: pošteno ga je prebunkal
  20.      prèdračún  -a m (-) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu
  21.      prèdračúnski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški
  22.      pregrúntati  -am dov. (ú) pog. premisliti, razmisliti: to je treba še pregruntati
  23.      preračún  -a m () 1. glagolnik od preračunati: končati preračun / preračun rezultatov na normalne razmere / zmotiti se pri preračunu dinarjev v lire ∙ zastar. to dejanje ni posledica preudarka ali celo preračuna preračunljivosti 2. rezultat računanja: preračun kaže, da je ta način gradnje najcenejši
  24.      preračúnanost  -i ž () lastnost, značilnost preračunanega, premišljenega: preračunanost poteze / načrt je rezultat domiselnosti in izredne preračunanosti // preračunljivost: moti ga njegova preračunanost / to je storil iz preračunanosti
  25.      preračúnati  -am dov. () 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje ♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti

   454 479 504 529 554 579 604 629 654 679  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA