Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
un (554-578)
- pesnikún -a m (ȗ) slabš. kdor piše (slabe) pesmi: takih pesnikunov je na desetine ♪
- pestún -a m (ȗ) 1. star. varuh, negovalec (majhnega) otroka: bil je zelo skrben pestun 2. knjiž. medvedji mladič, ki še živi pri materi: medvedka s pestunom ♪
- péstunja in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú) ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo ♪
- petúnija -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije ♪
- pisún -a m (ȗ) slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; buržoazni, predrzni pisuni // slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun ♪
- pisúnček -čka m (ȗ) manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka ♪
- pisúniti -im nedov. (ú ȗ) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni ♪
- pisúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pisune: sovražil je vso to pisunsko drhal / pisunska dela ♪
- pisúnstvo -a s (ȗ) slabš. dejavnost pisunov: nacionalistično pisunstvo ♪
- plahún -a m (ȗ) slabš. bojazljiv, boječ človek: dokazati hoče, da ni plahun; posmehoval se je plahunom ♪
- pljúnec -nca m (ȗ) star. pljunek: obrisati pljunec; krvav pljunec ♪
- pljúnek -nka m (ȗ) kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek ∙ ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota ♪
- pljúniti -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom 2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast ● žarg. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu
pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati ♪
- plojkokljún -a m (ȗ) nav. mn., zool. vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane; plovec ♪
- plotún -a m (ȗ) voj. istočasna izstrelitev iz vseh orožij skupine ali enote: raketni, topovski plotun ♪
- plúndra -e ž (ȗ) vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra ♪
- plúndrast -a -o prid. (ȗ) poln plundre: hodil je po plundrastih ulicah ♪
- plùnk medm. (ȕ) posnema glas pri kapljanju, pri padcu v vodo: plunk, plunk, kaplja od stropa; plunk, je reklo, ko je padel kamen v vodo ♪
- plúnka -e ž (ȗ) knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko ♪
- plúnkar -ja m (ȗ) knjiž. kdor igra na plunko: učil ga je stari plunkar ♪
- plúnkati -am nedov. (ȗ) nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo ♪
- plúnkniti -em dov. (ú ȗ) nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo ♪
- pobrúnčati -am dov. (ȗ) knjiž., redko prekriti, tlakovati z brunci: pobrunčati pot pobrúnčan -a -o: pobrunčan klanec ♪
- pobrundávati -am nedov. (ȃ) v presledkih brundati: medved zadovoljno pobrundava / delal je in (si) pobrundaval pesem ♪
- pobúniti -im dov. (ú ȗ) zastar. napraviti, da se kdo upre; dvigniti: pobuniti tlačane proti gosposki; ljudstvo se bo pobunilo pobúnjen -a -o: pobunjeni kmetje ♪
429 454 479 504 529 554 579 604 629 654