Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

un (526-550)

526.      odzúnaj  prisl. (ú) pog. zunaj: odzunaj je mraz; kožuh je odzunaj in odznotraj kosmat; prim. zunaj ♪
527.      ojunáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo; ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil ♪
528.      okún  -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže ♪
529.      opljúniti  -em dov. (ú ȗ) nar., v zvezi opljuniti (si) roke pljuniti (si) v roke: Zdajci .. si je zavihal rokave in si opljunil roke (F. Bevk) ♪
530.      oportún  -a -o prid. (ȗ) knjiž. primeren, koristen: oportun predlog; to dejanje zdaj ni oportuno ♪
531.      oportuníst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor prilagaja mišljenje, ravnanje trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivec, prilagodljivec: ta človek je oportunist; boriti se proti oportunistom in karieristom ♪
532.      oportunístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na oportuniste ali oportunizem: zagovarjati oportunistično stališče / oportunistični del stranke oportunístično prisl.: ravnati oportunistično ♪
533.      oportunístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od oportunist: bila je oportunistka ♪
534.      oportunitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko primernost, koristnost: posvetoval se je z njimi iz politične oportunitete ♪
535.      oportunízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. prilagajanje mišljenja, ravnanja trenutnim okoliščinam zaradi lastne koristi; preračunljivost, prilagodljivost: kritizirati oportunizem nekaterih pripadnikov stranke; očitati komu oportunizem; karierizem in oportunizem / to je storil iz oportunizma / kulturni, politični oportunizem ♪
536.      oportúnost  -i ž (ȗ) knjiž. primernost, koristnost: oportunost takega ravnanja // oportunizem: to je storil iz oportunosti ♪
537.      oportúnstvo  -a s (ȗ) zastar. oportunizem: boriti se proti oportunstvu / storiti kaj iz oportunstva ♪
538.      opúncija  -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi sploščenimi stebli ter listi, spremenjenimi v trne, Opuntia ficus-indica ♪
539.      Orjúna  in orjúna -e ž (ȗ) kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune ♪
540.      orjunáš  -a m (á) član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah ♪
541.      orjunáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno: orjunaško gibanje / orjunaške uniforme ♪
542.      orjunáštvo  -a s (ȃ) delovanje ali gibanje orjunašev ♪
543.      orjúnec  -nca m (ȗ) član Orjune: spopad orjuncev s trboveljskimi delavci ♪
544.      oskrunítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oskruniti: oskrunitev pokopališča / oskrunitev časti ♪
545.      oskrúniti  -im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena ♪
546.      oskrúnjati  -am nedov. (ú) knjiž., redko skruniti: oskrunjati trupla / ne oskrunjaj spomina nanj ♪
547.      oskrúnjenec  -nca m (ȗ) ekspr. kdor je oskrunjen: imel se je za oskrunjenca ♪
548.      oskrúnjenje  -a s (ȗ) glagolnik od oskruniti: oskrunjenje cerkve / rešiti truplo pred oskrunjenjem ♪
549.      oskrúnjenost  -i ž (ȗ) lastnost, stanje oskrunjenega: oskrunjenost spomenika / ekspr. oskrunjenost srca ♪
550.      oskrunjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) skrunilec: kaznovati oskrunjevalce spomenika / to so morilci, požigalci in oskrunjevalci ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626